Celovita ureditev javnega reda in miru v večstanovanjskih objektih zaradi varovanja varnosti, dostojanstva in kakovosti bivanja
Predlagam, da Republika Slovenija sprejme celovito pravno ureditev, ki določa jasna, izvršljiva in sorazmerna pravila javnega reda in miru v večstanovanjskih objektih, vključno s skupnimi prostori, vhodi, hodniki, dvorišči, garažami in drugimi površinami, namenjenimi skupni uporabi.
Ureditev naj velja za vse osebe, ki prebivajo ali se zadržujejo v večstanovanjskih objektih, ne glede na njihov status, lastništvo ali namen bivanja.
I. UTEMELJITEV PREDLOGA
1. Zakaj je ureditev nujna
Slovenija ima trenutno zelo pomanjkljivo in razdrobljeno ureditev javnega reda v večstanovanjskih objektih.
To povzroča:
-ponavljajoče se kršitve nočnega miru,
-nadlegovanje sosedov,
-zlorabo skupnih prostorov,
-nevarne situacije (blokirani izhodi, smeti, nevarni predmeti),
-vandalizem,
-nezmožnost učinkovitega ukrepanja upravnikov,
-nezadostno pravno varstvo stanovalcev.
Policija lahko ukrepa le v skrajnih primerih, upravniki pa nimajo jasnih pooblastil.
Stanovalci so pogosto prepuščeni sami sebi.
II. KAJ JE V SLOVENSKI ZAKONODAJI NEUREJENO
To je ključni del, ki ga bo komisija na portalu razumela kot strokovno utemeljitev.
1. Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1)
– ne ureja posebnosti večstanovanjskih objektov,
– ne ureja uporabe skupnih prostorov,
– ne ureja ponavljajočih se kršitev,
– ne ureja nadlegovanja sosedov,
– ne ureja motečega vedenja v zaprtih skupnih prostorih.
2. Stanovanjski zakon (SZ-1)
– določa le splošno dolžnost spoštovanja hišnega reda,
– ne določa, kaj hišni red mora vsebovati,
– ne določa sankcij za kršitve,
– ne daje upravniku pooblastil za ukrepanje,
– ne ureja motečega vedenja,
– ne ureja varnosti v skupnih prostorih.
3. Zakon o prekrških
– ne vsebuje posebnih prekrškov za kršitve v večstanovanjskih objektih,
– ne omogoča hitrega ukrepanja.
4. Zakon o nalogah in pooblastilih policije
– policija lahko ukrepa le v primerih, ko je moten javni red v širšem smislu,
– ne omogoča ukrepanja v primerih “manjših, a ponavljajočih se” kršitev.
5. Neurejenost skupnih prostorov
V Sloveniji ni jasno določeno:
- kaj je dovoljeno v hodnikih,
- kaj je prepovedano v kolesarnicah,
- ali je dovoljeno shranjevanje predmetov,
- ali je dovoljeno izvajanje obredov,
- ali je dovoljeno snemanje sosedov,
- ali je dovoljeno glasno vedenje v skupnih prostorih.
To je popolna pravna praznina.
III. PRIMERJALNOPRAVNI PREGLED
1. Avstrija (Dunaj, Salzburg)
– stroga pravila hišnega reda,
– prepoved hrupa po 22. uri,
– prepoved motečega vedenja v skupnih prostorih,
– prepoved shranjevanja predmetov na hodnikih,
– upravnik lahko izreče opozorilo, globo ali sproži postopek za odstranitev kršitelja.
2. Nemčija
– “Hausordnung” je obvezen dokument,
– prepoved nadlegovanja sosedov,
– prepoved snemanja ali fotografiranja sosedov,
– prepoved izvajanja obredov v skupnih prostorih,
– policija lahko ukrepa zaradi “motnje hišnega miru”.
3. Švica
– zelo stroga pravila o hrupu,
– prepoved uporabe skupnih prostorov za zasebne dejavnosti,
– prepoved shranjevanja predmetov na hodnikih,
– ponavljajoči se kršitelji lahko prejmejo sodno prepoved približevanja objektu.
Skupni imenovalec:
države urejajo vedenje, ki vpliva na pravice drugih, ne osebnih lastnosti stanovalcev.
IV. USTAVNOPRAVNA UTEMELJITEV
Slovenska ustava dopušča omejitve, kadar so:
- določene z zakonom,
- nujne zaradi varstva pravic drugih,
- sorazmerne.
Predlagana ureditev:
- ne posega v zasebnost stanovalcev,
- ureja le skupne prostore,
- varuje pravice drugih stanovalcev,
- je sorazmerna in nevtralna.
To je skladno tudi s sodno prakso ESČP, ki dopušča omejitve vedenja v skupnih prostorih zaradi varovanja pravic drugih.
V. PREDLAGANO NORMATIVNO BESEDILO (RAZŠIRJENO)
1. člen – Namen
Ta ureditev določa pravila javnega reda in miru v večstanovanjskih objektih zaradi varovanja varnosti, dostojanstva in kakovosti bivanja vseh stanovalcev.
2. člen – Skupni prostori
Skupni prostori so hodniki, stopnišča, vhodi, dvigala, kolesarnice, garaže, dvorišča, zelenice, tehnični prostori in drugi prostori, namenjeni skupni uporabi.
3. člen – Prepoved motečega vedenja
V večstanovanjskih objektih ni dovoljeno:
– povzročati hrupa, ki presega običajno rabo stanovanja,
– izvajati dejanj, ki motijo nočni mir,
– nadlegovati ali zastraševati sosedov,
– snemati ali fotografirati sosedov brez njihove privolitve,
– izvajati obrednih ali drugih dejanj, ki motijo stanovalce,
– povzročati nevarnost za varnost ljudi ali premoženja.
4. člen – Prepoved zlorabe skupnih prostorov
V skupnih prostorih ni dovoljeno:
– odlagati predmetov, ki ovirajo prehod ali požarno varnost,
– shranjevati nevarnih predmetov,
– onesnaževati ali poškodovati skupne površine,
– uporabljati prostore v nasprotju z njihovim namenom.
5. člen – Pooblastila upravnika
Upravnik lahko:
– izreče pisno opozorilo,
– zahteva odstranitev predmetov ali prenehanje dejanja,
– sproži postopek pri pristojnem organu,
– predlaga uvedbo prekrškovnega postopka.
6. člen – Pooblastila pristojnih organov
Pristojni organ lahko posameznika opozori, izreče globo ali odredi odstranitev iz skupnih prostorov, če njegovo ravnanje:
– moti javni red,
– ogroža varnost,
– povzroča nevarnost požara,
– ovira prehod ali dostop.
7. člen – Sankcije
Za kršitve določb tega akta se izreče globa v skladu s predpisi o prekrških.
SKLEP
Predlagana ureditev je:
-nevtralna,
-sorazmerna,
-skladna z evropskimi praksami,
-skladna z ustavo,
-nujna zaradi varovanja kakovosti bivanja,
-in zapolnjuje pomembno pravno praznino v Sloveniji.