Ureditev prosjačenja in nadlegovanja v javnem prostoru zaradi varovanja javnega reda, varnosti in dostojanstva uporabnikov javnih površin
Predlagam, da Republika Slovenija sprejme pravno ureditev, ki določa pogoje za prosjačenje in druge oblike nadlegovanja v javnem prostoru, kadar takšna dejanja ovirajo prehod, motijo uporabnike javnih površin, povzročajo varnostna tveganja ali posegajo v dostojanstvo posameznikov.
Ureditev naj velja za vse osebe, ne glede na njihov socialni položaj ali namen dejanja.
Utemeljitev
Prosjačenje v Sloveniji trenutno ni celovito urejeno. Veljavna zakonodaja omogoča ukrepanje le v primerih, ko je prosjačenje povezano z drugimi prekrški (npr. motenje javnega reda), ne pa v primerih, ko prosjačenje:
- poteka na način, ki ovira prehod pešcev,
- poteka v bližini bankomatov, trgovin, šol ali zdravstvenih ustanov,
- vključuje nadlegovanje mimoidočih,
- vključuje fizično približevanje, dotikanje ali sledenje,
- poteka v organizirani obliki,
- vključuje izkoriščanje otrok ali ranljivih oseb.
Takšne situacije so v številnih državah EU že urejene, saj predstavljajo vprašanje javnega reda, varnosti in dostojanstva uporabnikov javnega prostora.
Primerjalnopravni pregled
Nemčija
Večina zveznih dežel prepoveduje agresivno prosjačenje, prosjačenje v bližini bankomatov, križišč, javnega prevoza in šol. Policija lahko izreče takojšnjo prepoved zadrževanja.
Avstrija
Dunaj in Salzburg imata prepoved organiziranega prosjačenja, prepoved prosjačenja z otroki ter prepoved nadležnega prosjačenja. Globe so visoke, ukrepanje hitro.
Italija
Številne občine prepovedujejo prosjačenje na turističnih območjih, v bližini bank, trgovin in prometnih poti. Prepovedano je tudi vsako nadlegovanje mimoidočih.
Francija
Prepovedano je agresivno prosjačenje, prosjačenje v skupinah, prosjačenje z živalmi ter prosjačenje v bližini bankomatov in javnih ustanov.
Španija
Mesta, kot sta Barcelona in Madrid, prepovedujejo prosjačenje, ki ovira prehod ali moti uporabnike javnega prostora. Posebej je prepovedano prosjačenje z otroki.
Skupni imenovalec:
države ne prepovedujejo prosjačenja kot takega, ampak prepovedujejo oblike, ki posegajo v javni red, varnost ali dostojanstvo drugih.
Ustavnopravni okvir
Slovenska ustava dopušča omejitve človekovih pravic, kadar so:
- določene z zakonom,
- nujne zaradi varstva pravic drugih, javnega reda ali varnosti,
- sorazmerne.
Predlagana ureditev ne posega v pravico do svobode izražanja ali socialnega položaja posameznika, temveč ureja način izvajanja dejanj v javnem prostoru, kadar ta posegajo v pravice drugih.
Predlagano normativno besedilo
1. člen – Namen
Ta ureditev določa pogoje za prosjačenje in druge oblike nadlegovanja v javnem prostoru zaradi varovanja javnega reda, varnosti in dostojanstva uporabnikov javnih površin.
2. člen – Prepoved agresivnega prosjačenja
Prepovedano je prosjačenje, ki vključuje:
– fizično približevanje mimoidočim brez njihove privolitve,
– dotikanje, sledenje ali verbalno nadlegovanje,
– vztrajanje po izrecni zavrnitvi,
– kakršnokoli obliko zastraševanja ali pritiskov.
3. člen – Prepoved prosjačenja na občutljivih lokacijah
Prosjačenje ni dovoljeno:
– v neposredni bližini bankomatov, bank in finančnih ustanov,
– na vhodih v trgovine, javne ustanove, zdravstvene objekte in šole,
– na prehodih za pešce, avtobusnih postajališčih in drugih prometnih točkah,
– v javnem prevozu.
4. člen – Prepoved organiziranega prosjačenja
Prepovedano je organizirano prosjačenje, vključno z napeljevanjem, izkoriščanjem ali nadzorovanjem drugih oseb za namen prosjačenja.
5. člen – Prepoved prosjačenja z otroki ali ranljivimi osebami
Prepovedano je prosjačenje, pri katerem so prisotni ali uporabljeni otroci ali druge ranljive osebe.
6. člen – Pooblastila pristojnih organov
Pristojni organ lahko posameznika opozori, odredi prenehanje dejanja ali ga odstrani z javne površine, če njegovo ravnanje ovira prehod, moti uporabnike javnega prostora, povzroča nevarnost ali predstavlja nadlegovanje.
7. člen – Sankcije
Za kršitve določb tega akta se izreče globa v skladu s predpisi o prekrških.
Sklep
Predlagana ureditev je nevtralna, sorazmerna in skladna z evropskimi praksami.
Zagotavlja varovanje javnega reda, varnosti in dostojanstva vseh uporabnikov javnega prostora, hkrati pa ne posega v temeljne pravice posameznikov, ki se znajdejo v socialni stiski.