Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Ureditev izvajanja obrednih dejanj na javnih površinah zaradi varovanja javnega reda, varnosti in dostopnosti javnih storitev

228 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Predlagam, da Republika Slovenija sprejme pravno ureditev, ki določa pogoje za izvajanje obrednih, ritualnih ali drugih dejanj na javnih površinah in v prostorih, namenjenih splošni uporabi, kadar takšna dejanja ovirajo javni red, varnost ali nemoteno delovanje storitev.

Ureditev naj velja za vse osebe, ne glede na vsebino, namen ali svetovnonazorsko ozadje dejanja, in naj bo oblikovana nevtralno, v skladu z ustavnimi načeli enakosti pred zakonom in svobode veroizpovedi.

Utemeljitev

Javne površine (ulice, pločniki, trgi, vhodi v trgovine, javne ustanove, prometne poti) in prostori, namenjeni splošni uporabi (trgovine, nakupovalni centri, čakalnice, javne ustanove), so namenjeni vsem prebivalcem in uporabnikom pod enakimi pogoji. Posamezna ali skupinska obredna dejanja, ki se izvajajo na teh površinah, lahko:

– ovirajo prehod pešcev,

– blokirajo ali otežujejo dostop do trgovin, javnih ustanov ali stanovanjskih objektov,

– vplivajo na prometno varnost,

– motijo delovanje javnih storitev,

– povzročajo varnostna tveganja ali motnje javnega reda.

Država ima dolžnost zagotoviti, da javni prostor ostane varen, prehoden in dostopen vsem, ter da se javne storitve lahko nemoteno izvajajo. Ureditev, ki določa kraj, čas in način izvajanja obrednih dejanj na javnih površinah, je zato legitimna in potrebna, če je oblikovana splošno, nevtralno in sorazmerno.

Primerjalnopravni pregled

V več državah Evropske unije in širše so podobna vprašanja že urejena:

– Francija: v okviru načela laičnosti (laïcité) in varovanja javnega reda so javne molitve in drugi obredi na ulicah in trgih omejeni ali prepovedani, kadar ovirajo promet, prehod ali delovanje javnih storitev. Ureditev velja za vse religije in oblike obredov; policija lahko dogodek omeji ali prepove zaradi javnega reda in varnosti.

– Belgija: lokalne oblasti in policija lahko omejijo ali prepovejo obredna dejanja na javnih površinah, če ta ovirajo prehod, blokirajo javne površine ali predstavljajo varnostno tveganje. Pravila so oblikovana nevtralno in se uporabljajo za vse organizirane ali posamezne oblike obrednih dejanj.

– Švica: kantoni imajo pristojnost urejati javni red in lahko omejijo javne verske manifestacije, kadar te motijo javni red, varnost ali dostopnost javnega prostora. Ureditev se nanaša na uporabo javnih površin, ne na vsebino obredov.

– Nemčija: policija in upravni organi lahko posežejo v izvajanje obrednih dejanj na javnih površinah, če ta ogrožajo promet, varnost ali motijo delovanje javnih storitev. Svoboda veroizpovedi je priznana, vendar je podvržena omejitvam zaradi javnega reda in varnosti, če so te omejitve zakonske, sorazmerne in nevtralne.

Skupni imenovalec teh ureditev je, da:

– ne ciljajo na določeno vero ali skupino,

– urejajo javni prostor, ne prepričanj,

– omejujejo zgolj način in kraj izvajanja dejanj, kadar ta posegajo v pravice drugih ali v javni red.

Predlagana ureditev za Slovenijo sledi tem načelom in se opira na primerjalno prakso držav, ki imajo daljšo tradicijo urejanja razmerja med svobodo veroizpovedi in javnim redom.

Ustavnopravni okvir

Slovenska ustava zagotavlja svobodo vesti in veroizpovedi ter enakost pred zakonom. Hkrati pa dopušča omejitve človekovih pravic, kadar so:

– določene z zakonom,

– nujne zaradi varstva pravic drugih, javnega reda ali varnosti,

– sorazmerne in ne posegajo v jedro pravice.

Predlagana ureditev ne posega v vsebino prepričanj ali pravico posameznika, da svojo vero ali prepričanje izraža v zasebnem prostoru ali v za to namenjenih prostorih. Ureja zgolj uporabo javnih površin in prostorov, namenjenih splošni uporabi, v delu, kjer obredna dejanja objektivno ovirajo prehod, dostopnost, varnost ali delovanje storitev. Takšna ureditev je skladna z ustavnimi načeli in z ustaljeno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki dopušča omejitve svobode veroizpovedi zaradi javnega reda in pravic drugih, če so omejitve splošne, nevtralne in sorazmerne.

Predlagano normativno besedilo

- Namen

Ta ureditev določa pogoje za izvajanje obrednih, ritualnih ali drugih dejanj na javnih površinah in v prostorih, namenjenih splošni uporabi, zaradi varovanja javnega reda, varnosti in dostopnosti javnih storitev.

– Javne površine

Javne površine po tej ureditvi so ulice, pločniki, trgi, parki, javne poti, vhodi v trgovine, javne ustanove in drugi prostori, namenjeni splošni uporabi.

– Prepoved oviranja prehoda in dostopa

Na javnih površinah ni dovoljeno izvajati obrednih, ritualnih ali drugih dejanj, ki ovirajo prehod pešcev, dostop do trgovin, javnih ustanov, stanovanjskih objektov ali prometnih poti ali povzročajo nevarnost za varnost ljudi ali premoženja.

– Prostor, namenjen splošni uporabi

V trgovinah, nakupovalnih centrih, čakalnicah, javnih ustanovah in drugih zaprtih prostorih, namenjenih splošni uporabi, ni dovoljeno izvajati obrednih, ritualnih ali drugih dejanj, ki motijo delovanje prostora, ovirajo druge uporabnike ali povzročajo motnje javnega reda.

– Pooblastila pristojnih organov

Pristojni organ ali odgovorna oseba lahko posameznika opozori ali zahteva prenehanje dejanja, če to dejanje ovira prehod, dostop, delovanje storitev, povzroča nevarnost za varnost ljudi ali premoženja ali moti javni red. Če posameznik kljub opozorilu ne preneha, lahko pristojni organ odredi odstranitev z javne površine ali iz prostora, namenjenega splošni uporabi, v skladu z veljavnimi predpisi.

– Izvajanje obredov v za to primernih prostorih

Obredna, ritualna ali druga dejanja, ki zahtevajo določen prostor, čas ali položaj telesa, se praviloma izvajajo v prostorih, namenjenih takšnim dejavnostim, ali na zasebnih površinah, kjer ne ovirajo javnega reda, varnosti ali dostopnosti javnih storitev.

Sklep

Predlagana ureditev je nevtralna, sorazmerna in skladna z ustavnimi načeli ter primerjalno prakso drugih evropskih držav. Omogoča varovanje javnega reda, varnosti in dostopnosti javnega prostora za vse prebivalce, hkrati pa ne posega v svobodo veroizpovedi in izražanja v zasebnem prostoru ali v za to namenjenih prostorih.

24 glasov

5 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Matej Resen 8 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


10. 3. 2026

Odziv Ministrstva za notranje zadeve 

Delovanje verskih skupnosti je na podlagi 7. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a, 92/21 – UZ62a in 98/25 – UZ74a) svobodno. Delovanje verskih skupnosti podrobneje opredeljuje Zakon o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 100/13 in 102/23, v nadaljnjem besedilu: ZVS), ki v drugem odstavku 2. člena določa, da verska svoboda obsega pravico do svobodne izbire ali sprejetja vere, svobodo izražanja verskega prepričanja in odklonitve njenega izražanja ter svobodo, da vsakdo, sam ali skupaj z drugimi, zasebno ali javno, izraža svojo vero v bogoslužju, pouku, praksi in verskih obredih ali drugače. Na podlagi prvega odstavka 4. člena ZVS cerkve in druge verske skupnosti delujejo ločeno od države in so svobodne v svojem organiziranju ter pri izvajanju svojih dejavnosti. Država ne sme posegati v njihovo organiziranje in delovanje, razen v primerih določenih z zakonom. Na podlagi drugega odstavka 6. člena ZVS mora biti delovanje cerkve in drugih verskih skupnosti v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in javnosti znano.

Pogoje za uporabo javnih površin, ki so v njihovi lasti, določajo občine z odloki, predvsem za naslednje namene: izvedbo javnih prireditev in shodov, spontanih uličnih nastopov, snemanja filmov in postavitev stojnic.

Zakon o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZJZ) izključuje uporabo zakona za verske obrede v zgradbah oziroma prostorih, ki so določeni za opravljanje verske dejavnosti in javnih prostorih, ki sestavljajo celoto z zemljiščem, na katerem stoji zgradba, določena za opravljanje verske dejavnosti, prav tako tudi krajevno običajne verske sprevode in procesije, ki potekajo po ustaljenih poteh in ne ogrožajo varnosti cestnega prometa, tako da v omenjenih primerih ne gre za javne prireditve oziroma shode, ki jih ureja ZJZ.

V vseh drugih primerih, ko se organizirajo verski obredi izven zgoraj navedenega območja in določenega načina izvedbe, pa gre za javno prireditev ali shod, za katerega veljajo določbe ZJZ. Po določbah ZJZ je take prireditve ali shode potrebno prijaviti na pristojni policijski postaji ali si zanje pridobiti dovoljenje pristojne upravne enote, če je to potrebno. Predhodno pa je potrebno pridobiti tudi soglasje lastnika ali upravljalca zemljišča, na katerem bo potekala javna prireditev, v nekaterih primerih pa tudi za javni shod. 

Pravica, da se verske skupnosti notranje organizirajo po svojih pravilih in da neodvisno ter avtonomno opravljajo svoje versko poslanstvo, pa jih ne odvezuje dolžnosti, da delujejo v skladu s pravnim redom države. 

Ob upoštevanju navedenega ocenjujemo, da je z obstoječo zakonodajno ureditvijo ustrezno uravnotežena ustavno varovana verska svoboda z zahtevami javnega reda, varnosti in uporabe javnih površin. Prav tako v praksi ne prihaja do ravnanj, ki bi zahtevala dopolnitev ali spremembo obstoječe zakonodaje.

Komentarji