Brezplačni bančni račun za vse državljane
Predlog vladne politične pobude: “Brezplačen osnovni bančni račun za slovenske državljane”
1) Uvod in kontekst
Hrvaški parlament je sprejel zakon o primerljivosti nadomestil, prenosu plačilnih računov in dostopu do osnovnega plačilnega računa, ki zakonsko določa dostop do osnovnih bančnih storitev brez plačila nadomestil državljanom z rednimi prejemki (npr. plača ali pokojnina) in ranljivim skupinam. To vključuje odprtje, vodenje in zaprtje računa, internetno ali mobilno bančništvo, polog in dvig gotovine ter izdajo in uporabo debetne kartice brez stroškov za uporabnika. Večina storitev, ki so bile prej plačljive, bo po novem brezplačnih. �
Croatia Week +1
2) Namen ukrepa
Predlagani ukrep naslavlja dostopnost bančnih storitev za vse državljane, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah (npr. starejši, prejemniki socialnih prejemkov, študentje), ki so zaradi stroškov upravljanja računov pogosto izločeni iz polnega finančnega vključevanja. Preverljiva izkušnja iz Hrvaške kaže, da lahko zakonska določba brezplačnih osnovnih bančnih storitev močno izboljša finančno vključenost državljanov. �
Croatia Week
3) Opredelitev osnovnih storitev in ciljnih skupin
Pravico do brezplačnega osnovnega bančnega računa bi imeli:
vsi državljani Republike Slovenije, ki prejemajo redna plačila (plače, pokojnine, štipendije, družinske prejemke);
ranljive skupine, določene z Zakonom o socialnem varstvu (npr. prejemniki socialnih transferjev, invalidi, upokojenci brez drugih rednih prihodkov).
Osnovne storitve, ki bi morale biti brezplačne:
Odprtje in vodenje bančnega računa za prejemanje rednih dohodkov;
Spletno in mobilno bančništvo;
Polog in dvig gotovine na bankomatu ali na banki;
Izdaja in uporaba debetne kartice;
Sprejemanje nakazil v evrih (tudi iz tujine).
Takšna opredelitev temelji na dejanskih določbah hrvaškega zakona. �
Forbes
4) Zakaj tak ukrep (argumenti za vlado)
A) Povečanje finančne vključenosti in socialne pravičnosti
Brezplačni osnovni bančni račun zmanjšuje finančne ovire za celo populacijo, še posebej za ranljive skupine, ki imajo pogosto nizke prihodke ali redke vire dohodka. Pomanjkanje dostopa do bančnih storitev vodi v višje stroške v vsakdanjem življenju (prenos plač, dvigi gotovine, plačilo položnic).
Evropska direktiva o osnovnih plačilnih računih že določa, da bi moral imeti vsak državljan dostop do osnovnega plačilnega računa, ne glede na dohodke in premoženje. �
koronapay.com
B) Spodbuda razvoju digitalnih plačil in zmanjšanje sivo-denarnih praks
Dostopen brezplačen račun spodbuja digitalno plačevanje in zmanjšuje odvisnost od gotovine, kar je v skladu z evropskimi cilji modernizacije finančnih sistemov.
C) Primerjalna prednost in socialna konkurenčnost
Čeprav se lahko pojavi nasprotovanje s strani bank, ki trdijo, da že ponujajo brezplačne storitve, stabilen zakonski okvir zagotavlja enak dostop in zaščito potrošnikov ter odpravi nenadne poslovne prakse bank, ki lahko diskriminirajo določene skupine ljudi. �
Lider.si
5) Pravna in institucionalna ureditev
Da se zagotovi pravica do brezplačnega računa, bi vlada oblikovala:
A) Zakonski okvir
Dopune Zakona o plačilnih storitvah oziroma nove določbe, ki podobno kot v Hrvaški določajo, da kreditne institucije ne smejo zaračunavati nadomestil za osnovne storitve državljanom z rednimi prihodki ali socialnimi prejemki.
B) Nadzor izvajanja
Uredba in nadzor Finančnega regulatorja in Banke Slovenije, ki zagotavlja skladnost bank z zakonskimi določbami.
C) Izjeme in omejitve
Omejitev za transakcijske storitve, ki niso osnovne (npr. kreditne storitve, višje stopnje poslovanja, bančni produkti z dodatnimi storitvami) — te se ne bi uvrščale v obvezne brezplačne storitve.
6) Ocena stroškov in koristi
Pričakovani koristi:
Znižanje finančnih stroškov za državljane, zlasti ranljive skupine;
Povečana uporaba digitalnih plačilnih kanalov in večja transparentnost finančnih tokov;
Socialna stabilnost in zmanjšanje izključevanja posameznikov iz finančnega sistema.
Potencialni stroški:
Banke bi morale prilagoditi svoje cenovne strukture in IT sisteme za brezplačne storitve;
Regulativni nadzor in poročanje bi zahtevalo dodatne vire pri pristojnih institucijah.
7) Zaključek
Ukrepi, kakršne je sprejela Hrvaška z zakonom o dostopu do osnovnih bančnih storitev brezplačno, so primer strateškega pristopa k finančni vključenosti in socialni pravičnosti. Slovenska vlada bi lahko po tem modelu razvila neodvisno nacionalno ureditev, ki zagotavlja minimalne finančne stroške za vse državljane in krepi dostop do bančnih storitev kot temelj sodobnega finančnega sistema. �
Croatia Week