Na kratko. Dobro bi bilo tujim ponudnikom pretočnih vsebin (netflix, disney+...) postaviti pogoje, da če nimajo urejenih slovenskih podnapisov, ne morejo prodajati vsebin v Sloveniji.
Če so španci dosegli to celo za njihova "narečja" (katalonščina, baskovščina, galicijščina)ne vidim prav nobenega razloga, da slovenci nebi tega dosegli za svoj materni jezik.
Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Ministrstvo za kulturo v zvezi s predmetnim predlogom navaja, da je ponujanje avdiovizualnih storitev na zahtevo (pretočne vsebine) urejeno z Zakonom o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS, št. 87/11, 84/15 in 204/21; v nadaljnjem besedilu: ZAvMS), s katerim je v pravni red Republike Slovenije prenesena Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L št. 95 z dne 15. 4. 2010, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2018/1808/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) glede na spreminjajoče se tržne razmere (UL L št. 303 z dne 28. 11.2018, str. 69).
Skladno z določili 12. člena ZAvMS Republika Slovenija zagotavlja svobodo sprejemanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih držav članic Evropske unije in ne omejuje njihovega ponovnega prenašanja na svojem ozemlju, razen v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakonodaja. Republika Slovenija tako lahko začasno omeji svobodo sprejemanja in ponovnega prenašanja avdiovizualnih storitev iz druge države na podlagi določb drugega odstavka 12. člena ZAvMS (če se prek avdiovizualnih storitev očitno, resno in huje spodbuja nasilje ali sovraštvo) in tretjega odstavka istega člena (očitno, resno in huje ščuva k storitvi terorističnih kaznivih dejanj ali ogroža javno zdravje ali predstavlja resno in hudo nevarnost, da bo javna varnost ogrožena).
Republika Slovenija ja zavezana k spoštovanju zakonodaje EU in mednarodnih sporazumov, ki jih EU sklene s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, zato ne more omejevati svobode razširjanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih držav, ker vsebine niso podnaslovljene s slovenskimi podnapisi. Nenazadnje pa bi tak ukrep po mnenju ministrstva lahko predstavljal nesorazmeren poseg v ustavno varovano svobodo izražanja in slovenskim uporabnikom pretočnih storitev bistveno zmanjšal obseg ponudbe avdiovizualnih del, ki je predvsem pri mladih prevladujoč način dostopa do avdiovizualnih del.
Ne glede na navedeno, pa je zaščita slovenskega jezika ena izmed temeljnih nalog Ministrstva za kulturo, zato si bo prizadevalo, da se pri vseh večjih ponudnikih pretočnih storitev zagotovi storitev podnaslavljanja avdiovizualnih vsebin v slovenskem jeziku, kot tudi oblikovanje katalogov avdiovizualnih del ter grafičnih vmesnikov aplikacij v slovenskem jeziku. Ob tem pa poudarjamo, da Ministrstvo za kulturo financira projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju[1], katerega cilj je razvoj sodobnih jezikovnih tehnologij za slovenski jezik v digitalnem okolju. Ena izmed rešitev, ki se v zadnjem času pospešeno uvaja je tudi razvoj aplikacij, ki omogočajo opremljanje televizijskih oddaj in avdiovizualnih storitev s sprotnimi podnapisi v slovenščini ter tudi sprotno prevajanje tujih podnapisov.