25. 11. 2025
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (Uradni list RS št. 16/2023) je bilo novelirano kaznivo dejanje »Trgovine z ljudmi« po 113. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US), ki vključuje tudi izkoriščanje beračenja kot obliko izkoriščanja žrtev trgovine z ljudmi.
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (Uradni list RS št. 16/2023) je bila implementirana Evropska Direktiva 2011/36/EU o preprečevanju in boju proti trgovini z ljudmi in zaščiti žrtev, ki določa, da mora biti prisilno beračenje priznano kot ena izmed oblik izkoriščanja in je potrebno izboljšati pregon in kaznovanje storilcev trgovine z ljudmi. Pred sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (Uradni list RS št. 16/2023) je bilo izkoriščanje beračenja težje dokazovati v kazenskem postopku, saj ni bilo izrecno navedeno v zakonu kot zakonski znak, kar je povzročalo pravno praznino.
Evropska Direktiva 2011/36/EU o preprečevanju in boju proti trgovini z ljudmi in zaščiti žrtev prav tako določa, da je potrebno okrepiti zaščito žrtev, zlasti ranljivih skupin, ki so pogosto prisiljeni v beračenje. Z vključitvijo modalitete izkoriščanja beračenja v kaznivo dejanje, se tako razširja nabor pojavnih oblik izkoriščanja trgovine z ljudmi, s čimer kazensko pravo postane učinkovitejše pri varstvu človekovega dostojanstva in človekovih pravic. Z navedeno dopolnitvijo se organom pregona in sodiščem omogoči učinkovitejši odziv in ukrepanje, izkoriščanje beračenja pa posledično postane kaznivo dejanje.
V zvezi s sumom izkoriščanja prisilnega beračenja policija na podlagi 148. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US, 89/23 – odl. US in 53/24) ugotavlja razloge za sum storitve ali izvrševanja kaznivega dejanja »Trgovina z ljudmi« po 113. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US) tudi skozi prizmo pojavne oblike izkoriščanja žrtev zaradi prisilnega dela, kjer morajo biti prisotni vsi elementi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, ki se kažejo v ravnanjih in uporabljenih sredstvih storilcev.
24. 6. 2024 je bila v Uradnem listu EU objavljena nova Direktiva (EU) 2024/1712 Evropskega parlamenta z dne 13. junija 2024 o spremembi Direktive 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev.
Ena ključnih novosti Direktive (EU) 2024/1712 je širša opredelitev oblik izkoriščanja, ki zdaj izrecno vključuje: prisilno delo ali storitve (vključno z beračenjem), prisilne poroke, nezakonite posvojitve in nadomestno materinstvo.
Prisilno beračenje je sedaj prvič izrecno opredeljeno kot oblika izkoriščanja v okviru trgovine z ljudmi. Gre za primere, ko je oseba prisiljena, zavedena ali izkoriščana za beračenje. V takšnih primerih oseba ne berači prostovoljno, temveč pod nadzorom storilcev, ki pobirajo denar ali koristi od njenega početja. Direktiva (EU) 2024/1712 zato zahteva, da se takšna dejanja obravnavajo kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi in ne kot prekršek beračenja.
Republika Slovenija bo tako morala do leta 2026 v Kazenski zakonik izrecno vključiti prisilno beračenje kot obliko izkoriščanja v okviru trgovine z ljudmi.
Beračenje na področju prekrškov sicer ureja Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06, 139/20 in 113/24), ki v 9. členu (beračenje na javnem kraju) določa zakonske znake prekrška, in sicer »kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine, se kaznuje z globo 10.000 tolarjev«.
Predlog zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2), ki je trenutno v zakonodajnem postopku, poleg temeljne izvedbene oblike določa tudi kvalificirani izvedbeni obliki prekrška beračenja na javnem kraju, in sicer beračenje na način, da se pri tem uporablja žival ali otrok. Predvidena je tudi inkriminacija za vodenje hudodelske združbe, ki izvršuje prekrške beračenja na javnem kraju.
Ministrstvo za notranje zadeve tako ocenjuje, da glede na zgornje obrazložitve sprejetje posebnega zakona ni potrebno.