Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Denar od pobranih kazni naj gre vedno državi

395 OGLEDOV 12 KOMENTARJEV

Kot opažamo v zadnjem času, župani kar tekmujejo, kje bi še lahko zniževali omejitve hitrosti in postavljali nove radarje. Skoraj vsakomur je že jasno, da pri tem ne gre za večjo prometno varnost, temveč predvsem za polnjenje občinskih proračunov.

Zato predlagam, da se ves denar, zbran s kaznimi za prekoračitev hitrosti, ki jih izrečejo občinski redarji ali se poberejo prek stacionarnih občinskih radarjev, nakaže državi in ne občinam. Tako občine ne bi več imele finančnega interesa, da zlorabljajo prometne ukrepe za proračunske prihodke.

Če bi ta vir dohodka ukinili, bi župani verjetno prenehali z neupravičenim nižanjem omejitev hitrosti in pretiranim nameščanjem radarjev. Dejstvo je, da če večina voznikov na določenem odseku redno presega dovoljeno hitrost, to pomeni, da je omejitev verjetno prenizka – še posebej ob upoštevanju, da veliko voznikov vozi tudi pod omejitvami.

Zato bi morali nehati s prakso zniževanja hitrosti tam, kjer to ni utemeljeno, in z zlorabo kazni za polnjenje občinskih blagajn. Če občine od tega ne bi več imele koristi, tudi motivacije za takšno ravnanje ne bi bilo več.

38 glasov

4 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR m manort 24 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


25. 11. 2025

Odziv Ministrstva za finance

Zahvaljujemo se vam za vaš predlog, v katerem izpostavljate vprašanje finančnih učinkov občinskih kazni za prekoračitve hitrosti in predlagate, da se ta sredstva namesto občinam nakažejo v državni proračun.

Ministrstvo za finance v okviru svojih pristojnosti pojasnjuje, da se občine v skladu s 142. členom Ustave  financirajo iz lastnih virov. Država je dolžna zagotavljati občinam tudi finančna sredstva za izvajanje nalog, ki jih nanje prenese z zakonom. Finančno avtonomijo občin pa zagotavlja tudi Evropska listina lokalne samouprave , katere podpisnica je tudi Republika Slovenija. Sredstva iz občinskih glob so del sistema, s katerim se občinam omogoča pokrivanje stroškov izvajanja nadzora nad prometom in izboljševanja prometne varnosti na njihovem območju. Gre za sredstva, ki se porabljajo za naloge, povezane z delovanjem občinskega redarstva, izboljšanjem prometne varnosti ter drugimi ukrepi na področju prometne varnosti, ki so v javnem interesu. Razmerja glede pobiranja in razporejanja glob so urejena v Zakonu o prekrških  (ZP-1), ki določa, da sredstva od glob, izrečenih v postopkih, ki jih vodijo občinski organi oziroma občinska redarstva, pripadajo občinam. Dopolnilno to področje ureja tudi Zakon o financiranju občin  (ZFO-1), ki v 7. členu določa, da so vir financiranja občine tudi prihodki od globe. Gre torej za zakonsko določene lastne prihodke občin, ki so sestavni del njihovega proračuna.

Predlog, da bi se sredstva od občinskih glob centralizirala in nakazovala v državni proračun, bi pomenil poseg v sistemsko ureditev financiranja lokalne samouprave za izvajanje zakonsko določenih nalog in zmanjšal finančno avtonomijo občin, zato mu Ministrstvo za finance ni naklonjeno, saj je v nasprotju z ustavo in Evropsko listino o lokalni samoupravi. Razumemo pomisleke glede morebitne neučinkovitosti ali nesorazmernosti pri postavljanju prometnih omejitev vendar poudarjamo, da je namen obstoječe finančne ureditve v tem, da občine nosijo tako odgovornosti, kot tudi stroške izvajanja nalog, ki so jim dodeljene na podlagi področnih zakonov.

Komentarji