Uvedba zgornje starostne meje za volilno pravico
Tako kot posameznik pri 18 letih pridobi volilno pravico, ker doseže zrelost za odgovorno odločanje, bi bilo smiselno razmisliti o njenem prenehanju pri določeni starosti, denimo pri 75 letih.
To ne bi bilo izraz starostne diskriminacije, temveč načelo odgovornosti za prihodnost. Odločitve na volitvah določajo smer države za desetletja naprej, zato bi bilo logično, da o njih v večji meri odločajo tisti, ki bodo posledice teh odločitev tudi dejansko živeli.
Podoben princip poznajo tudi druge institucije. V Vatikanu kardinali po dopolnjenem 80. letu izgubijo pravico glasovati na konklavu. Ne zato, ker bi izgubili modrost, temveč zato, ker se predpostavlja, da ne bodo več živeli z dolgoročnimi posledicami svoje izbire.
Takšna meja bi spodbudila večjo uravnoteženost med generacijami in odprla prostor za bolj pravično zastopanost prihodnosti v današnjih odločitvah.