25. 11. 2025
Odziv Ministrstva za finance
Ugotavljamo, da je predlagana drugačna obdavčitev podjetij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, zaradi razmer, ki so opisane v predlogu in ne sodijo v okvir davčnega urejanja, ter zaradi, tako se razume iz predloga, bolj pravične ureditve od veljavne. Uvodoma je treba pojasniti, da davčno obravnavo (na primer obdavčitev dohodkov in premoženja) določa davčna zakonodaja, ki sledi oziroma upošteva ureditev nekega področja v drugi, matični zakonodaji za to področje. Davčna zakonodaja, ki določa obdavčitev dohodkov pravnih in fizičnih oseb, sledi pravnim statusom oziroma pravnoorganizacijskim oblikam, v okviru katerih se lahko opravlja določena dejavnost, vključno z zdravstveno dejavnostjo. Dopustnost opravljanja zdravstvene dejavnosti, vključno pogoje in njen obseg, izvajalce (pravne in fizične osebe), način in drugo pomembno za opravljanje te dejavnosti, je določeno z zakonodajo, ki ni davčna zakonodaja. Davčna zakonodaja navedeni zakonodaji in okviru sledi, hkrati pa zasleduje cilje in namene davčne zakonodaje, ki se pri obdavčitvi dohodkov, to je treba poudariti, razlikujejo glede na to, ali gre za dohodke fizičnih ali pravnih oseb. V okviru te delitve se zasledujejo temeljna načela obdavčitve. Povezano s predlogom je treba pojasniti, da Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06 in nadaljnji) določa obdavčitev dohodkov pravnih oseb, torej npr. gospodarskih družb, javnih in zasebnih zavodov, društev itd. Pri tem je pomembno, da so gospodarske družbe obdavčene na vse svoje dohodke, vključno s sredstvi za izvajanje javne službe iz javnofinančnih virov in namenskimi javnimi sredstvi, zavodi (javni in zasebni) pa le za dohodke iz opravljanja pridobitne dejavnosti (v to dejavnost ne sodijo t. i. javna sredstva ali donacije). Če pa gre za dohodke fizične osebe ali fizične osebe, ki samostojno opravlja dejavnost, se ti obdavčijo v skladu z Zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in nadaljnji). Kot že navedeno, opisan davčni sistem in ureditev upoštevata status osebe, ki opravlja zdravstveno dejavnost, in sledita davčnim načelom. Določanje posebne, enake obdavčitve samo za eno dejavnost, ne glede na status izvajalca, kot se razume predlog, ni ustrezno in bi pomenilo razdrobljenost in nekonsistentnost sistema obdavčitve, ki sta z veljavno ureditvijo zagotovljeni. Nekonsistentnosti, druge pomanjkljivosti oziroma slabe prakse na nekem področju se lahko učinkoviteje kot preko davkov in obdavčitve naslovijo z določbami, ki osnovno urejajo takšno področje.