16. 3. 2026
Odziv Ministrstva za finance
Sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji je del sistema socialne varnosti, katerega cilj je zagotoviti ekonomsko zaščito posameznikom ob nastopu določenega rizika (starosti, invalidnosti, smrti). Med rizike se uvršča tudi starost, po kateri se predvideva, da posameznik ni več zmožen sam z delom zagotavljati svojega dohodka, zaradi česar je, v primeru izpolnjevanja tudi drugih pogojev iz zakona, lahko upravičen do starostne pokojnine, ki mu nadomešča dohodek, ki ga je prejemal tekom aktivne dobe. Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanja tako zagotavlja nadomestilo za izgubo ali zmanjšanje dohodka zaradi socialnega tveganja starosti, ki pa nastopi šele, ko posameznik ni več aktiven in iz tega naslova ne prejema dohodka.
Zakon, ki ureja sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, določa, da so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pogojene s statusom zavarovanca, pokojnina pa je v tem smislu prejemek, ki zavarovancu nadomešča dohodek, ki ga je prejemal tekom aktivne dobe, pri čemer je njen namen, da se zavarovancem zagotovi varna starost takrat, ko se odločijo zapustiti trg dela oziroma da se jim, če se pri delu poškodujejo, iz naslova zavarovanja zagotovijo ustrezna denarna nadomestila oziroma da se njihovim družinskim članom, ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje, po smrti hranitelja družine zagotovijo ustrezne pravice iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Sistem obveznega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji je t. i. pay-as-you-go (PAYG) sistem, torej sistem z načinom financiranja, ki temelji na neposrednem financiranju trenutnih obveznosti iz prispevkov, ki jih plačujejo aktivni zavarovanci (zaposleni in drugi) v tem trenutku. V tem sistemu se s plačanimi prispevki posameznika ne oblikuje naložba posameznika za njegovo pokojnino v prihodnosti, ampak se sredstva tekoče uporabljajo za izplačevanje pokojnin in drugih pravic iz zavarovanja posameznikov, ki so že upokojeni ali niso več sposobni delati (npr. invalidi). Sistem temelji na solidarnosti med generacijami, kjer mlajši (aktivni delovni ljudje) financirajo izplačila starejšim generacijam (upokojencem), pa tudi na solidarnosti med tistimi, ki plačujejo višje prispevke zaradi boljšega dohodkovnega položaja in tistimi, ki plačujejo nižje prispevke, saj je višina pokojnine sicer odvisna od višine vplačanih prispevkov, vendar ne povsem, saj je omejena z najnižjo in najvišjo pokojnino, kar je odraz vgrajenega načela solidarnosti. Kot že navedeno zgoraj pa je stopnja solidarnosti, ki se lahko odraža tudi v višini prispevne stopnje oziroma določanju pravic, stvar družbenega oziroma političnega dogovora in je lahko le predmet reform obravnavanih sistemov, ki pa v osnovi niso v pristojnosti ministrstva, pristojnega za finance.
Obdavčitev pokojnin
V Sloveniji je uveljavljen exempt-exempt-tax (t.i. EET) princip obdavčevanja pokojnin iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po tem principu so prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v času plačila oproščeni davka, saj se del bruto dohodka, torej plače, ki se nameni za plačilo tega prispevka, ki bremeni zavarovanca, ne všteva v osnovo za odmero dohodnine oziroma se prizna kot odbitna postavka pri določanju osnove za odmero dohodnine, prav tako se prispevek, ki bremeni delodajalca, prizna kot davčno priznan odhodek pri določanju davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb. Prav tako je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je po zakonu nosilec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot javni zavod, ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji, oproščen plačila davka od dohodkov pravnih oseb od te dejavnosti. Obveznost obdavčitve nastane šele v času, ko posameznik začne prejemati pokojnino. Pokojnina se šteje za dohodek fizične osebe, ter se po ZDoh-2 šteje za dohodek, dosežen na podlagi pretekle zaposlitve, ter se obdavči po stopnjah za odmero dohodnine, ki veljajo v času prejemanja pokojnine. V tem sistemu gre za prestavitev obdavčitve iz časa plačevanja prispevka na čas prejemanja pokojnine, pri čemer gre mednarodno primerjalno gledano za enega izmed najbolj razširjenih pristopov glede obdavčevanja pokojnin.
Glede na navedeno ni razumnega razloga po katerem bi bile pokojnine v celoti oproščene dohodnine, ali pa bi se uvedel visok neobdavčljiv znesek (npr. v višini povprečne pokojnine), nad katerim bi se uporabila zmerna progresivna stopnja. To bi bilo v nasprotju z načeli pravične obdavčitve, torej obdavčitve po ekonomski moči in s tem z načelom pravične porazdelitve davčnih bremen.
V skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se torej pokojnina odmeri v neto znesku in sicer od pokojninske osnove, ki je določena v neto znesku. Za izračun pokojninske osnove se vzamejo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki (bruto dohodki), zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. To pomeni, da se plače in druge zavarovalne osnove »razbrutijo« oziroma »onetijo« po enotni stopnji. Z »razbrutenjem« se izvede navidezna (implicitna) obremenitev vseh bodočih pokojnin z enotno stopnjo obremenitve, ki pa je poplačana s trenutkom začetka izplačevanja pokojnine. Poleg tega pa se z »onetenjem« s povprečno stopnjo davkov in prispevkov v Republiki Sloveniji, doseže odmik pri določanju pokojninske osnove glede na dejanske neto dohodke posameznika, pri čemer se pri posameznikih z individualno stopnjo davkov in prispevkov nižjo od povprečne, določi neto pokojninsko osnovo oziroma pokojnino nižjo, kot bi bila z uporabo individualne stopnje davkov in prispevkov, pri posameznikih z individualno stopnjo davkov in prispevkov višjo od povprečne, pa določi neto pokojninsko osnovo oziroma pokojnino višjo, kot bi bila z uporabo individualne stopnje davkov in prispevkov.
Z namenom naslovitve navedene problematike, torej neto sistema določanja pokojnin in pri tem uporabe povprečne stopnje davkov in prispevkov v Republiki Sloveniji, je z ZDoh-2 uvedena osebna olajšava v obliki zmanjšanja dohodnine, ki se prizna rezidentu, prejemniku pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v višini 13,5% odmerjene pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zaradi navedene olajšave v dejanskem učinku pride do plačila dohodnine samo pri prejemnikih višjih pokojnin, s čimer se delno kompenzira ugodnost, dano tem posameznikom z odmero neto pokojnine z uporabo povprečne stopnje davkov in prispevkov v Sloveniji, kar ima za posledico višjo odmerjeno pokojnino, kot pa bi bila odmerjena z uporabo individualne stopnje davkov in prispevkov.
Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je akontacija dohodnine od 1. 3. 2025 dalje odtegnjena od pokojnin, višjih od 1.604 EUR (do 28. 2. 2025 od 1.599 EUR) z upoštevanjem splošne in pokojninske olajšave ter obveznega zdravstvenega prispevka. Ob upoštevanju tudi seniorske olajšave je akontacija dohodnine odtegnjena od pokojnin, višjih od 1.877 EUR (do 28. 2. 2025 od 1.870 EUR). V primeru, da uživalcu ni obračunan in odtegnjen obvezni zdravstveni prispevek (pod pogoji, ki jih določa ZIUZDS), je akontacija dohodnine odtegnjena od pokojnin, višjih od 1.525 EUR z upoštevanjem splošne in pokojninske olajšave. Ob upoštevanju tudi seniorske olajšave je akontacija dohodnine odtegnjena od pokojnin, višjih od 1.800 EUR.
Sklepno
Obdavčitev pokojnin je v Sloveniji ustrezna, mednarodno pravno primerljivo urejena, pravična in ustrezno upošteva osnovna davčna načela, ki zasledujejo pravično porazdelitev davčnih bremen ter tudi specifiko neto sistema pokojnin, ki je posebnost v sicer bruto sistemu dohodkov v Sloveniji, na katerem temelji sistem dohodnine.