Domača živinoreja in poljedelstvo - da ali ne?
Kakovostna hrana je verjetno tista, ki ni gensko spremenjena, ni preveč škropljena, uporabljenih je manj ali nič herbicidov ter čimprej pride od pridelovalca do kupca.
Nekdo je publicistično zapisal, da je nizozemski krompir 40 x škropljen in da slovenski velja za enega boljših v tujini. Nato berem v knjigi Naravne rešitve za radiacijo, da določene države radiacijsko obdelajo hrano, da se ne pokvari prehitro, med njimi prednjači Nizozemska. Ali se potem še ima smisel spraševati, od kod toliko raka pri ljudeh? Obdani smo s plastiko in kemijo, uživamo hrano polno kemikalij, nato pa še prežarčeno. Človek pomisli, da veliko zaslužijo uvozniki in izvozniki s provizijami. Uvažamo, vsaj do pred nekaj let smo skoraj vse iz Nizozemske, danes se je mogoče kaj spremenilo. Lepo je prodajati slovenske kmetijske pridelke v tujini, imeti renome, tukaj pa ponujati slabšo kakovost. Če bo v Ukrajini Black rock na ameriških poljih sejal gensko spremenjeno pšenico, ki ne da kalečega semena, se lahko ta križa s kalečo pšenico Evrope in jo napravi nekalečo - to lahko daljnosežno vpliva na prehranske vidike Evrope, ter mimo carine vstopi v evropski prehrambeni prostor.
Podobnih primerov je še več: slovensko mleko prodajamo v Italijo, uvažamo pa slovaškega. V primeru lakote bi upam, delali še več sirov in tudi parmezan. Da ne govorimo o mesu! Kdo si želi jesti prežarčeno meso? Neka domača veriga je do nedavnega imela odlično domače meso, sedaj piše na listku izvor EU in Nizozemska. Po drugi strani pa živinorejci ne morejo prodati čudovitega domačega mesa. Isto velja za zelenjavo. Ko pridelaš nekaj ton breskev, grozdja ali bučk, nimaš platforme za oglaševanje, da bi sadje odkupila zainteresirana industrija ali trgovske verige oz. mali potrošniki. Vsi mi si želimo kupovati domače. Včasih težko najdeš domačega pujsa, govedina se nekako še da dobiti. Perutnina Ptuj, ki jo je legendarni direktor zrihtal, preden je šel v pokoj, je v rokah tujcev, ki v meso vbrizgavajo neko snov, zaradi katere piščanec ohrani več vode in s tem tudi teže, snovi pa povzročajo prepustnost črevesja, menda. Čeprav se nekaj te perutnine pase na soncu, je končni poseg v meso škodljiv za človeka.
Ali lahko neka državna institucija napravi platformo za ponujanje pridelkov v prodajo? Škoda je, da se sočne breskve valjajo po tleh, v trgovini pa kupimo medle sadeže, ki so le senca domačih. Preprečiti je treba nezmerno draženje domače hrane, da bi bila dostopna, po drugi strani pa omogočiti plasiranje na trg. Naj se torej prepreči škodljiv provizijski monopol z uvažanjem iz tujine, ki tiči do grla v zlu.
Ameriški škržatek in hrastova čipkarka, rdeči polži in podobna golazen - to so uvoženi škodljivci. Škržata so Francozi menda uničili s škropljenjem iz letal. Tako so razpršili strup tudi po grmovju in drugih rastlinah in uspešno premagali nadlogo, ki se menda skriva ravno v grmih, na drevesih itd, če pa vinogradniki škropijo, pa to delajo parcialno, samo po trti, zato se škržatek ohranja. Podobno agresivno bi morali nastopiti tudi pri nas pri izkoreninjanju tujerodnih vrst - rastlin in živali.