Vladi predlagam, da naredi kake bolj konkretne ukrepe za podporo slovenskega kmeta kot so na primer več organiziranega odkupa hrane za kmete preko kmetijskih zadrug ter da zmanjša uvoz hrane iz tujine ter ustrezno dvigne cene kmetijskih in gozdarskih izdelkov.
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Eden pomembnih ukrepov kmetijske politike je tudi promocija lokalne hrane. Zato je le-tej namenjena kampanja in spletna stran, ki se izvaja pod skupnim imenom »Naša super hrana«. Poleg splošne generične promocije, ki jo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) izvaja po Zakonu o kmetijstvu izvaja tudi sektorske promocije po Zakonu o promociji, ki jo poleg sredstev države sofinancirajo tudi sektorji – trenutno so to sektorji mleko, meso ter sadje. Z letom 2025 pa se jim pridružuje tudi sektor žit.
V vseh promocijah je cilj MKGP predvsem nenehno povečevanje količin kakovostne hrane za nacionalno samooskrbo, prav zato si MKGP želi povečati zaupanje slovenskega potrošnika v lokalno hrano, saj je to tesno povezano. Cilj je doseči 90-odstotno odzivnost kupca na lokalno pridelano hrano, kar bi obenem stabiliziralo in povečalo lokalno pridelavo in predelavo. Torej povpraševanje po lokalnih proizvodih aktivira celotno verigo, od trgovca, predelovalca, posrednika do pridelovalca, ki bo pridelal več in svoje proizvode prodal po primerni ceni, ter imel zagotovljen stalen odkup.
Povezovanje kmetijskih gospodarstev v različne oblike proizvodnega in tržnega organiziranja ter vzpostavitev in razvoj kratkih oskrbnih verig, lokalnih trgov in agroživilskih verig, je eden od pomembnih dejavnikov dviga konkurenčnosti kmetijstva in živilstva, pa tudi gozdarskega sektorja. Cilj kmetijskih ukrepov je zgraditi verigo oskrbe, v kateri bodo povezani pridelovalci enakopravnejši pogajalski partner, ki bo na temeljih skupnega načrtovanja in trženja ostalim partnerjem v verigi oskrbe in slovenskemu potrošniku zagotavljal redno in raznoliko oskrbo z varno, trajnostno pridelano ter zaupanja vredno slovensko hrano.
Pri tem je ključno povezovanje pridelovalcev v smeri skupnega nastopanja na trgu. Samo s skupnim nastopom bo mogoče optimalno organizirati verigo vrednosti za vse udeležence v verigi. Samo povezani kmetje so lahko uspešnejši na trgu, zaradi česar MKGP podpira povezovanje pridelovalcev. Intervencije sodelovanja deležnikov v prehranski verigi iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023-2027 so namenjene združevanju pridelovalcev:
V okviru Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023-2027 bo MKGP nadaljeval tudi s krepitvijo vseh členov v verigi v okviru naložb v pridelavo in predelavo s poudarkom na kolektivnih naložbah, ki se izvajajo v okviru skupin, organizacij proizvajalcev ter pridelovalcev, združenih v druge oblike povezovanja.
Opažam, da obstoječi ukrepi temeljijo predvsem na povezovanju kmetov in promociji lokalnih izdelkov. Moj predlog gre korak dlje – predlagam zagotovljen odkup slovenskih kmetijskih izdelkov po jasno določeni pošteni ceni ter obvezno prednost slovenskih izdelkov pred tujimi v trgovskih verigah in javnih institucijah.
Samo povezovanje in promocija namreč ne zagotavljata vedno pravične in stabilne cene za slovenske kmete. Država bi zato morala aktivneje poseči v sistem odkupa, podobno kot to že uspešno izvajajo Avstrija, Francija in Švica, kjer država jasno določa minimalne odkupne cene, omejuje uvoz in s tem dolgoročno stabilizira kmetijski trg ter povečuje samooskrbo.
Verjamem, da bi lahko z neposrednejšim pristopom zagotovili trajnostno prihodnost slovenskega kmetijstva in večjo prehransko varnost države.
Lep pozdrav!
Tako kot prednost uvoza žita iz Ukrajine, naš kmet pa al proda zelo pod ceno in počasi propada, mi pa s nakupom njihovega žita samo še dražimo naše proizvode. To je direktno klofuta slovenskemu državljanu.
Kmetje so prepuščeni upoštevanju EU smernic in konkurenci uvoza iz neevropskih držav, tako je ukrepanje nujno. Alternativa so sončne elektrarne na njivah in posekah gozdov. Le na njih bo služil nekdo drug.
ne razumeš.
Trgovci imajo na policah, to kar si ljudje želijo kupiti. Imeli bi na poliah mrtvega četnika, če bi ljudje kupovali mrtve četnike (brez zamere).
Težava je v tem, da ljudje nismo osveščeni zadosti, nikjer ni podatka, koliko več vitaminov imadomač paradižnik iz prekmurja kakor paradižnik iz španije. Na videz zgledata oba paradižnika isto. Ljudje kupijo tistega ki je cenejši. In če nobeden ne kupi dražjega paradižnika, ta zgnjije v skladišču in mercator ga ne naroča več.
Težava je v naših glavah, da šparamo in jemo smeti.
Jaz imam trnutno doma v hladilniku zeleno solato ki je bila kupljena pred mesecem in pol. Solata izgleda enako kakor prvi dan.
Po enem mesecu in pol se ni ne posušila ne zgnjila. Jo bom pustil da vidim koliko časa bo zdržala. Pa naj kdo meni razloži, s čim je ta solata pošpricana. Solata od moje babice ovene če jo me pojem v enem dnevu od kar je bila odrezana. Naj mi nekdo razloži, katera kemikalija je na solati iz intersparja in kake učinke ima tta kemikalija na moje telo.
Ne boste se postarali!
Se strinjam, da bi morale vse vlade zaščititi domačega kmeta in vzpodbuditi lokalno pridelavo hrane, vendar jim to ni v interesu. Interes je uničiti kmeta in hrano. Po navodilu globalistov, saj hočejo, da jemo sintetično, laboratorijsko sr... in žuželke.
Nočejo, da jemo sintetično, hočejo, da bo kmet zastonj prodal zemljo, se zaposlil v mestu za mezdo, mi pa bomo plačevali za neke nore, s strani norih znanstvenikov in njih neskončno pohlepnih fevdalnih gospodarjev, s patenti zaščitene izume na področju hrane, da nam bodo lahko postavljali, beri izsiljevali, cene po lastni želji, podobno kot to sedaj počno z lekarniško industrijo, zdravstvom, ...
Poslušam tuje postaje in vidim kako po Evropi kmetje štrajkajo in kaj zahtevajo. V naših poročilih in medijih nič. Poslušam evropske postaje kaj govorijo o migrantski politiki in zakaj nastajajo nove stranke. V Sloveniji se o tem ne poroča oziramo govori le o populistih. Čudno, nekje je tudi vzrok in o tem bi morali več pisati saj smo prišli tako daleč, da v Evropi zaradi birokracije nimamo več konkurenčne pridelave hrane industrija pa se seli na vzhod. PREDOG ABSOLUTNO PODPIRAM.
Nič ni čudno, vzrok je tudi znan, nahaja pa se na Prešernova cesta 27 in 31.
predlagam.vladi.si/predlog/17664
Zanimivo, le da predloga nihče ni razumel
Kmetje naj se organizirajo v zadruge in neposredno prodajajo potrošnikom, brez tujih trgovcev. Potrošniki komaj čakamo. Nekaj avtomatov za mleko in jajca ter tržnice niso dovolj.
slovenskega kmeta se namensko uničuje! Kmet ne more prodajati šolam, zato ke rnima jebenih banan? Ima pa recimo 5 drugih pridelkov...solata, zelje, fižol, paprika, paradižnik... Ljudje, odprite oči!
To je res. Preveč je birokracije.
Vse z namenom in po globalističnem planu.
Podpiram lokalnega kmeta in tudi obvezno vse kupujem lokalno in slovensko, a samo pod pogojem in tega se striktno držim, da ta kmet ali slovenski proizvajalec tudi sam kupuje lokalno in slovensko. Če ne odpade ta logika pri izdelkih tega kmeta ali slo. proizvajalca.
Ustrezno dvigniti cene kmetijskih in gozdarskih produktov pomeni, da bo še manj teh pridelkov prodanih kajti cene gredo že zdaj v nebo. Malo bi bilo pametno razmisliti preden se kaj takega predlaga. Nimamo vsi toliko pod palcem, da bi kupovali domače proizvode.........
Načeloma se strinjam s predlogom. Ne strinjam pa se: " ... ter ustrezno dvigne cene..."!
Že sedaj je hrana in kmetijski pridelki, ki so pridelani, vzgojeni, vzrejeni pri slovenskih kmetih, za povprečnega slovenskega potrošnika, predraga
Samo primer: mlečni izdelki sir, skuta, maslo pri kmetih z dopolnilno dejavnostjo, imajo ceno, da je joj. Subvencije, ki jih kmetje prejemajo pa nič ne vplivajo na te visoke cene.
Znajo pa slovenski kmetje pridelati odlično hrano, toda tudi še bolj odlično jamrati, stokati in se delati trpine, reveže, zatirane.
Z vami se strinjam. Žal pa so lokalni pridelki za večino Slovencev predragi.
Država bi se morala zavedati pomena samooskrbe. Načrtno bi morala spodbujati ekološko pridelavo vrtnin in sadja ter spodbujati čim bolj ekološko vzrejo živali. Izdatno bi morala pomagati s finančnimi spodbudami in strokovnimi svetovanji, ob tem pa strogo spremljati upoštevanje načrtovanega, najbolj pa kvaliteto pridelanega/vzrejenega. Kdor bi izkazal
uspešnost in kvaliteto, bi bil upravičen do nadaljnjih spodbud, tisti, ki bi poskušali sistem izigrati, pa bi izgubili to pravico. Samo rigorozno postopanje bi pridelovalce pripravilo, da bi bilo bio res bio. Verjemite, da bi z domačo ekološko pridelavo prihranili tudi pri zdravstvu. Imamo srečo, da imamo rodovitna polja, pašnike, gozdove ... Že Vodnik je to vedel! Zakaj današnje vlade tega ne prepoznajo?
Potrebno je vzpodbujati kmetijstvo, da bo perspektivno.
Ne morete napisati zakon, če bodo kmetje opuščali kmetovanje.
slovenski kmet ni ogrožen. Dokler je egipčanski ali španski krompir 50% cenejši. Pridelava slovenske hrane je enako industrijska kot drugod, od Lušta v šotorih decembra enako italjanskem Grapolu ki je 30% cenejši sem proti predlogu.
zadnjič je dr. msg. "strokovnajkinja" zaposlena na državnem institutu za nepismene, na RTVslo, izjavila, da je Slovenija neto uvoznica hrane!!!
mislil sem, da bi jo pljunil, pa raje ne,ker potem moram obrisati svoj ekran.
vso pridelavo in vso prehrambeno industijo predelovalni ciklus in ostalo SMO? osamosvojitelji{konkretni osebki} Prodali Hrvatom ?!?!?!?!?
to nikogar ne skrbi, začelo se e v 90ih s kvasom, potem oljarne pa predelave sladkorja pa proizvodnja sadnih pijač pa kave pražarne,...nazadnje ZALA voda iz Kostele {to je itak presedens}, ne bom našteval ampak v SLoveniji imamo samo še mlinotest, ki še ni hrvaški...kako dolgo pa je vprašanje.
Torej ne vidim zakaj bi kmeta podpiral kot navajajo spodnji komentatorji, saj kmet dobi vse mogoče subvencije imajo po najmanj en stroj na človeka na kmetiji in po najmanj en osebni avto na človeka, najete površine za katere ne plačujeo davka, gnojijo in posipavajo s steroidi kot drugje po svetu.
in prej omenjena dr. msg. strokovnjakinja je poleg ugotovitve, da smo neto uvozniki hrane povedala, da imajo dobavitelji iz tujine določene stroške z logistiko kot tudi z dostavo (butara saj logistika je tudi dostava), pri tem pa je pozabila dodati da ima Slovenski kmet teh stroškov preceeeej manj.
"""Torej ne vidim zakaj bi kmeta podpiral kot navajajo spodnji komentatorji, saj kmet dobi vse mogoče subvencije imajo po najmanj en stroj na človeka na kmetiji in po najmanj en osebni avto na človeka, najete površine za katere ne plačujeo davka, gnojijo in posipavajo s steroidi kot drugje po svetu.
"""
Vidim, da ne vidiš, zato se malo razglej, preden pišeš.
- najmanj en stroj na človeka - al' to razen tebe še kdo razume?
- za najete površine ne plačujejo davka - logično, plačujejo najemnino, davek pa lastnik.
- posipavajo s steroidi - steroidi??
- dobi vse mogoče subvencije - nak, dobi tiste, ki mu pripadajo.
- preceeej manj stroškov - koliko pa npr dodaten ladijski prevoz podraži čiščenje, skladiščenje, pakiranje, hladilnico, prevoze, birokracijo,... Poznaš razliko med industrijskim kmetovanjem na 400 strnjenih hektarih monokulture v nizozemski ravnini in našimi 10 ha na 8 raztresenih hribovitih parcelah?
Če se subvencije talajo industrijskim podjetjem, dobrim in propadajočim (Revoz, Magna / Mura), zakaj se kmetom ne bi smele?
egipčanski krompir 50% cenejši.
ta krompir ti jaz zastonje ne vzamem, niti ga ne bi futral prašičem. tolko o kvaliteti, okusu tega krompirja iz onesnaženega peska.
Kakšne pridelke bomo šele prejemali iz bodoče Ukrajine. Polne smodnika in osiromašenega urana.
Podpiram!
Ampak, da niso potem izdelki abnormalno dragi.....ker je od lokalnega kmeta.
Vse lepo in prav, ampak 3x cene pa ne plačam. Mi je zelo žal.
Saj lahko kmet po enaki(3x ceni) ceni, kot poizkuša meni prodati na tržnici, proda Mercatorju, Tušu, Leclercu, Šparju...itd.
Še enkrat.....podpiram!
Kar zadeva mene, se zgrozim ob misli, da Slovenija samo 30 % svoje hrane pridela sama, 70 % pa jo uvozi. Samo popolnemu idiotu ni jasno, da to pomeni biti življenjsko odvisen od drugih. Potlej pa naj vsak razmisli, kaj bo podprl: bogatenje tujih korporacij ali domačega kmeta ... dokler le ti sploh še bodo. Ko bo prodana in pozidana poslednja njiva ...
Mali kmet je stoletja s svojo trmo, zdravo pametjo in dnevnim stikom z naravo in živalijo ohranjal bistvo naroda, to je svojo kulturo in jezik. Zahod in njemu podrejena EU je vzvišena nad slovanskimi kulturami in jeziki in v uničenju malega kmeta dolgoročno vidi priložnost za prevzem naših naravnih in človeških virov pod svoj lastništvo, nadzor in koristi.
Polovica Slovencev mora kupovati najcenejšo hrano, ne glede na poreklo.
Ja pa ja.
Dokler bo imel kmet kilogram jabolk dražji od kilograma pomaranč, jih naj kar ima. Ga ne bom podpiral.
Predlog je dober samo...
Smo njegov pomen zatrli v kali ,ko smo na stežaj odprli vrata neevropskim surovinam in dobaviteljev izven eu.
Lastne trgovce z tradicijo smo prodali tujcem,ti so poslali te iste trgovce v stečaje,odprli pa so nove trgovine ,ki z slovensko tradicija nimajo nič,zanima pa jih naš denar.O kvaliteti ,preverjenih surovinah in dodatkov ,ki nam jih zmešajo v hrano naša vlada noče nič slišat,ker je pač plačana od raznoraznih lobistov v ptrehranbeni industriji.
Še enega zakona niso podprli ,da bi zaščitili že iz naslova zdravja svojih prebivalcev,kaj šele naše mladine.
Pred meseci sem na tem portalu predlagal vladi,da obdavči sladke pijače pa od tega ni bilo nič.
Od obljub se ne da živet.Ko izgubiš zaupanje v ljudi,ki bi naj vodile državo v večjo varnost in blaginjo vidiš,da delajo samo za svoj žep.
Spirala samovoljnih podražitev trgovcev ,ki smo jih priča vsakodnevno v trgovina ,nakazuje samo na abstineco sedanje vlade ,da se distancira od problematike.
Pesek v oči ljudem potrošnikom pa je popis košarice z katero se smeši ta vlada.Na koncu pa skupaj z trgovci trdi,da so se stvari pocenile.
Nesramnost prve kategorije. Tale vlada res misli,da državljani nimamo razuma
Vlado ne skrbijo naši kmetje, ampak jih zanimajo provizije od uvožene hrane,
Vsekakor bi morala država narediti veliko več za samooskrbnost s hrano in energijo. Glede na to, da se varnostna situacija v svetu vedno bolj zaostruje, sta kategoriji hrana in energija osnova za čim večjo neodvistost od dogajanja v svetu.
V ta namen imamo svobodo ki nam daje drago elektriko, prepoved kurjenja drv itd. Kmalu tudi obdavčevanje ali prepoved vrtičkov.