Predlog za lajšanje pomanjkanja kadra v šolstvu
Iz oglasov za delo in medijev je razvidno, da je pomanjkanje učiteljev precejšnje, vendar gre predvsem za zaposlitve za določen čas, ki jih mora vseeno nekdo zapolniti.
Ob spremljanju na dotični šoli kot slovenistka opažam zaposlovanje tujih učiteljev, katerih slovenščina ni ustrezna (trdi l, pogovorni jezik, nejasna izgovorjava ter zamenjani besedni red, komunikacija poteka z minimalno količino besed). Ob tehtanju, kaj je manjše zlo in kakšen je lahko dolgoročni učinek, predlagam, da se ponudi delo v šoli študentom posameznih področij, ki so v deficitu.
V času Marije Terezije so delovali krožeči učitelji, ki so bili premeščeni glede na potrebe. Danes tega ni mogoče početi s starejšimi učitelji, ki imajo družine, stanovanja in ustaljeno življenje, mladi (berite študenti) pa bi za ustrezno plačilo verjetno bili pripravljeni sprejeti službo za nedoločen čas, ki bi pogojevala npr. 10 let kroženja v primernem radiusu (npr. 100 km), kar za mlade verjetno ni preveč izčrpujoče. Pogodbo bi lahko podpisali z Ministrstvom, ki bi jih nato lahko razporejalo v neki pokrajini (npr. 6 mesecev v Brežice, 11 mesecev v Ivančno Gorico, nato spet kam drugam).
Pritegniti jih je mogoče z dobrimi pogodbami (višji koeficient, z nadomeščanem npr. eno leto opravljeno pripravništvo, delo za nedoločen čas bi dobili ob opravljenem magisteriju in ker bi se jim štelo pripravništvo, bi po diplomi pristopili k strokovnemu izpitu).
To bi se obneslo, če bi šola, ki nujno potrebuje učitelja za nek predmet, omogočila hkrati tudi pomoč mlademu učitelju v obliki mentorstva, kar se danes sicer počne, a pogodba bi morala omogočati, da ima študent zagotovljeno delo (čeprav še dela izpite in magisterij) in višje plačilo, kot če bi pričel z ničtim razredom, saj razpoložljivost, vozaštvo in popolnjevanje praznih mest v primeru bolezni, porodniške ali splošnega pomanjkanja ni samoumevna. To bi bilo veliko boljše za šole, ki se ne smejo jezikovno spriditi, saj bo šla identiteta, ki pri nas temelji na zavesti o jeziku in na kulturi, rakom žvižgat. Priseljenci naj bi se asimilirali, mi jim pa nudimo pink televizijo, kulturne centre in vse, da se počutijo kot doma. Nazadnje bodo še učitelji srbsko in hrvaško govoreči, kar ni pošteno do primarnega prebivalstva ter vseh kulturnikov, ki so za slovenščino plačali visoko ceno skozi zgodovino. In temu se je treba izogniti. Javna občila in šole morajo imeti kakovostno slovenščino v govoru in pri pouku.