24. 10. 2011
Odziv Ministrstva za javno upravo
V zvezi s predlogom v okviru Predlagam.vladi.si – Predlog 1963, ki se nanaša na spremembo določb Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08 in 39/11; ZPos), v zvezi s prijavo premoženjskega stanja poslancev ter določitve postopka v primeru, ko poslanec več kot 10% povečanja premoženja v času trajanja mandata ne more pojasniti ter v zvezi s sankcioniranjem nedostojnega vedenja poslancev in odstopa poslanca brez utemeljenih razlogov, Ministrstvo za javno upravo v okviru svojih pristojnosti podaja naslednji odgovor:
Vprašanja, ki se nanašajo na podatke o premoženjskem stanju poslancev, dolžnostjo poslancev glede prijave premoženjskega stanja, sporočanja sprememb le-tega, ravnanja v primeru nesorazmernega povečanja premoženja, javnostjo teh podatkov, prav tako pa ureditve postopka glede navedenega in ustreznega sankcioniranja poslancev v primeru kršitev predpisanega ravnanja glede podatkov o premoženjskem stanju, so v celoti urejena v okviru določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; ZIntPK). Ta zakon velja tudi za poslance, saj so le-ti navedeni med funkcionarji, ki jih opredeljuje 6. točka 4. člena zakona.
Navedeni zakon določa Komisijo za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: Komisija) kot pristojni organ za zbiranje podatkov o premoženjskem stanju ter izvedbo postopka v primeru kršitve obveznostnega ravnanja poslancev v zvezi s sporočanjem podatkov, sprememb le-teh ali v zvezi z nesorazmernim povečanjem premoženja. Med ukrepi, ki jih je pristojna izvesti Komisija v primeru morebitnih kršitev obveznosti, ki jih imajo poslanci na podlagi določb ZIntPK, je tudi odločitev Komisije, da se poslancu plača oziroma nadomestilo plače vsak mesec po tem, ko je pretekel rok, ki ga v pozivu določi Komisija za predložitev predpisanih podatkov o premoženjskem stanju, zniža za znesek v višini deset odstotkov njegove osnovne plače, do višine minimalne plače, takšno odločitev pa je delodajalec dolžan izvršiti (prvi in drugi odstavek 44. člena ZIntPK). Če Komisija na podlagi podatkov o premoženjskem stanju ali na podlagi drugih podatkov ugotovi, da se je premoženje poslanca od zadnje prijave nesorazmerno povečalo glede na njegove dohodke iz opravljanja funkcije ali dejavnosti, ki jo sicer opravlja v skladu z določbami in omejitvami ZIntPK ali drugih zakonov, ali pa, da vrednost njegovega dejanskega premoženja, ki je osnova za odmero davčnih obveznosti, znatno presega prijavljeno vrednost premoženjskega stanja, lahko komisija pozove poslanca, da najkasneje v 15 dneh pojasni način povečanja premoženja oziroma razliko med dejanskim in prijavljenim premoženjem. V primeru, da poslanec ne pojasni načina povečanja premoženja ali razlike med dejanskim in prijavljenim premoženjem ali tega ne stori na razumljiv način, Komisija o tem obvesti Državni zbor, kot organ, pri katerem poslanec opravlja funkcijo (prvi in drugi odstavek 45. člena ZIntPK) Prav tako pa lahko v primeru, če Komisija utemeljeno sumi, da se je premoženje poslanca znatno povečalo, pa za to povečanje ni podal utemeljenega pojasnila, hkrati pa obstaja utemeljena nevarnost, da bo zavezanec s tem premoženjem razpolagal, ga skril ali odtujil, Komisija državnemu tožilstvu ali pristojnemu organu s področja preprečevanja pranja denarja, davkov ali finančnega nadzora predlaga, da ta v okviru svojih zakonskih pristojnosti ukrene vse potrebno za začasno zaustavitev transakcij ali zavarovanja denarja in premoženja z namenom odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi oziroma denarja in premoženja nezakonitega izvora.
Prav tako kot premoženjsko stanje poslancev ter vprašanja, povezana s tem, tudi vedenje in ravnanje poslancev na sejah državnega zbora, ni predmet urejanja v Zakonu o poslancih, temveč na njegovi podlagi sprejetega Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo in 105/10), ki določa tudi, da za red na sejah Državnega zbora skrbi predsedujoči na posamezni seji, pri čemer le-ta lahko poslancu izreče opomin, mu odvzame besedo ali ga zaradi kršitve reda na seji odstrani s seje ali njenega dela.
V zvezi z delom predloga, ki se nanaša na vedenje in ravnanje poslancev, bi bilo smiselno pobudo nasloviti na Državni zbor Republike Slovenije, ki bo ocenil, ali je potrebna še dodatna ureditev v poslovniku, ki ureja organizacijo in delo Državnega zbora.
V skladu z navedenim ugotavljamo, da so področja urejanja oziroma vprašanja, izpostavljena v predlogu, ki se nanašajo na nadzor nad premoženjskim stanjem in vedenjem poslancev na sejah državnega zbora, že urejena v navedenih predpisih. Glede dela predloga, ki se nanaša na pravice poslancev po prenehanju njihove funkcije v primeru, ko poslanec sam odstopi, pa pojasnjujemo, da so pravice poslancev po prenehanju mandata urejene v zakonu o poslancih, ki v 38. členu določa, da »ima poslanec, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ni izpolnil pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo, dokler se ne zaposli oziroma dokler ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najdlje eno leto od prenehanja mandata.« Rešitev v zakonu se nanaša na ureditev pravice po prenehanju mandata in možnosti uveljavitve pravice ne veže na razlog prenehanja mandata. Drugačna rešitev bi bila možna samo s spremembo zakona o poslancih, o čemer pa se mora izreči Državni zbor.
V zvezi s tem pojasnjujemo, da je Ministrstvo za javno upravo v okviru svojih pristojnosti že pripravilo predlog sistemskih rešitev pravic in obveznosti funkcionarjev med trajanjem in po prenehanju mandata, nazadnje je bil eden takih predlogov v obdobju julij do september 2011 v javni razpravi na e-demokraciji, in sicer kot predlog Zakona o funkcionarjih.