Izenačitev splošne in poklicne mature
11840 OGLEDOV
36 KOMENTARJEV
Predlagam, da se ukine dvojna matura (splošna in poklicna), če pa že morata biti dve, pa naj bosta enakopravni. Po mojem prihaja do groznih anomalij pri možnosti nadaljevanja študija. Npr. nekdo konča srednjo zdravstveno šolo in opravi poklicno maturo, potem pa se ne more vpisati na medicinsko fakulteto za zdravnika, ampak samo na visoko zdravstveno šolo, nekdo, ki pa je končal gimnazijo in nima nikakršnega predznanja o medicini, pa se lahko vpiše, ker ima splošno maturo. Kje je tu logika?
Verjetno je še veliko podobnih primerov in to je potrebno spremeniti.
To bi bilo povsem nepraktično, saj se poklicna matura močno razlikuje od splošne. Ne bi bilo pravično, da bi se to dvoje enačilo, saj potem ne bi bilo razloga, da bi se kdo trudil z gimnazijo, če bi lahko opravil manj zahtevno srednjo šolo in imel enake pravice. Žal se tega ne da enačiti.
Če pa si nekdo, ki je hodil na srednjo šolo, res tako želi vpisati na fakulteto ter je tudi dovolj sposoben za to, pa naj opravi splošno maturo. Saj če oseba ni sposobna niti opraviti splošne mature nima kaj iskati na fakultetu.
Pozdravljeni!
Predlog je neustrezen.
Stopnja pridobljenega znanja dijakov gimnazij in strokovnih šol se (precej) razlikuje. Tudi tisti dijaki strokovnih šol, ki se odločijo opravljati maturitetni tečaj ali dodatni peti predmet na maturi v večini dosegajo slabše rezultate kot dijaki, ki so obiskovali gimnazijske programe.
V kolikor bi vsi pisali isto (splošno) maturo bi imeli dijaki strokovnih šol precej težav z opravljanjem le te.
Lep pozdrav;
Hudičev odvetnik
SE STRINJAM
Zdi se mi v bistvu skrajno neumno to, da nekdo ki je končal šolo pred uvedbo poklicne in splošne mature se lahko vpiše na univerzitetni program. A to se pa vam zdi OK?
Mi je žal - meni se ne zdi.
In tisti, ki se vpišejo na gimnazijo vedo da bodo šli študirat naprej - in tudi bi morali iti in to ne glede na to ali so opravili kakršno koli maturo! Ne pa da vsi tisti, ki so opravili poklicno šolo povrhu omejitev vpisov na fakse se še pri službah merijo s tistimi ki so naredili gimnazijo.
SE NIKAKOR NE STRINJAM
Menim, da ta je ta predlog absurden. Nekdo bo 4 leta hodil v gimnazijo, najtežji srednješolski program v državi, nekdo drug pa bo obiskoval bistveno manj zahteven strokovni srednješolski program in na koncu bosta oba opravljala isto maturo in imela iste možnosti za vpis na fakulteto. Zakaj bi se potem sploh še kdo vpisal v gimnazijski program, če se lahko v tistega, ki je bistveno lažji, na koncu bo tako ali tako vseeno.
Nekdo, ki pa že od začetka ve, da se bo npr. vpisal na medicinsko fakulteto in da brez splošne mature ne bo šlo, se bo tako ali tako odločil za gimnazijski program, ki mu med drugim tudi nudi zelo široko splošno izobrazbo. Tisti, ki pa se vpisujejo na strokovne srednješolske programe, pa imajo po mojem mnenju verjetno željo čim prej pridobiti poklic in če jim to uspe šele se potem dalje odločiti za študij. Še vedno pa je možno, da si lahko tudi dijak/dijakinja izbere k svoji poklicni maturi 5. predmet in ima prav tako priznano splošno maturo.
In tudi izenačitev matur bi v končni fazi popolnoma izničila trud gimnazijcev, ki se 4 leta prebijajo skozi težji program. Poleg tega pa sta tudi sama programa gimnazije in na drugi strani strokovni srednješolski programi tako zelo različna, da niti ne bi bilo možno izenačiti obe maturi, saj imajo strokovni programi svoj spekter strokovnih predmetov, ki jih gimnazija npr. nima in obratno imajo gimnazije predmete, ki jih na nekaterih strokovnih srednjih šolah ne poučujejo. Poleg tega so tudi vsebine samih predmetov (npr. matematika, slovenščina, angleščina, ...) precej različne, saj se v gimnazijah obravnava bistveno več vsebine, ki je bistveno bolj zahtevna pri posameznih predmetih kot pa na strokovnih programih.
Tako da, še enkrat ponavljam, ta predlog je absurden!
In zakaj ne bi imela istih možnosti za vpis?
Zakaj so učenci strokovnih srednjih šol smatrani za manjvredne od gimnazijcev? Samo zaradi programa? Bedarija. Če oba pišeta enako maturo po štirih letih je po tvoji logiki gimnazijec itak zaradi superiornosti svojega srednješolskega programa v bistveni prednosti pred tistim, ki prihaja iz srednje strokovne šole. Zakaj bi se torej gimnazijci morali bati konkurence iz strokovnih šol?
Tvoj komentar nima neke teže, če upoštevamo dejstvo, da že zdaj lahko oboji opravljajo isto maturo. Bistvo diskriminacije strokovno izobraženih je v tem, da morajo skozi enoletni tečaj predmetov, ki se jih itak 4 leta že učijo. Pač na nižjem nivoju kot gimnazijci, zato pa imajo gimnazijci v povprečju prednost pri vpisu (zaradi boljših rezultatov pri maturi), ostali pa imajo predvsem prednost v prvih letih študija zaradi poznavanja osnov strokovne smeri.
Izenačenje matur bi ob enem bilo tudi nepravično za tiste dijake strokovnih smeri, ki imajo probleme pri učenju in se s težavo prebijajo skozi letnike, potem pa bi mogli na koncu se še pribit skozi enako maturo kot jo imajo gimnazijci. Če pa bi maturi izenačili in jih spustili na raven poklicne mature pa bi bilo prav tako ne realno, saj bi gimnazijci lahko z lahko dosegali boljše rezultate. Tako, da je izenačenje obeh matur nerealen in nemogoče predlog. Kar pa se vpis za naprej tiče pa, vsekakor da ne moreta imeti gimnazijec in dijak strokovnega programa enakih možnosti za vpis naprej saj nista na isti ravni kar se znanja tiče. Ne more nekdo, ki je opravil recimo Srednjo lesarsko šolo se vpisati na medicino na primer, saj ta dijak v srednji šoli ni imel ali pa je imel v zelo skromni obliki biologijo, kemijo in podobno.
Vsekakor pa ima po osnovni šoli vsak enake možnosti za vpis na katerokoli srednjo šolo in če si želi narediti kaj več iz sebe se bo pač vpisal na gimnazijo če je seveda sposoben za gimnazijo. Tudi pozneje v gimnaziji se izkaže, da marsikdo ni sposoben priti skozi gimnazijo in se jih veliko prepiše na strokovne programe. Gimnazija je še vedno najtežji srednješolski program v državi in tako je tudi prav, saj mora obstajati program za tiste, ki so bolj sposobni in prav je tudi, da imajo tisti boljše možnosti za vpis za naprej, saj roko na srce so v štirih letih morali dati dosti od sebe med tem ko se njihovi vrstniki iz strokovnih šol niso rabili toliko prepotiti pred knjigami. Tako, da še enkrat ponavljam, izenačenje matur je nerealen in absurden predlog.
Le majhen popravek - nekdo, ki mora v gimnaziji dati vse od sebe, da "zvozi", niti slučajno ni primeren za univerzitetni program česarkoli. Še za VSŠ težko.
mojcak, diskriminacija je.
Če mora nekdo po opravljenem 4-letnem šolanju delati maturitetni tečaj, ki mu vzame 1 leto, drugi pa po ravno tako 4-letnem šolanju ne, potem je to diskriminacija. Enakost bi lahko dosegli le s tem, da se maturitetni tečaj ukine. S tem bi dijaki srednjih gimnazijskih in srednjih strokovnih šol opravljali enako zahtevno maturo po štirih opravljenih letnikih srednje šole.
Lahko se gre pa v drugo smer in bi imeli sočasno z dijaki strokovnih šol tudi gimnazijci enoletni tečaj iz stroke, ki jo nameravajo študirati. Kar bi bila sicer traparija, ampak vsaj enakopravna za oboje.
Kot sem že omenil, ob dejstvu, da smo v Sloveniji priča pomanjkanju strokovnih kadrov, je naravnost neverjetno, da gremo našo mladino omejevati na tako bizaren način, kot je eno leto dodatnega študija splošnih predmetov, ki jih že tako obravnavaš polnih 8 let. Na koncu koncev pa tudi od tistih z opravljeno maturo, na mizo dobim tako zgrešeno sestavljene tekste, da včasih resno podvomim v naš šolski sistem.
Pri določenih fakultetah podobnih smeri kot so srednje šole, sprejmejo dijaka, če naredi poklicno maturo in en predmet na ravni mature.
Prav tako se lahko kdorkoli, ki je naredil poklicno maturo, vpiše na maturitetni tečaj in naredi še splošno maturo. Tako, da mislim, da ni neke diskriminacije.
Poklicna matura je tako ali tako šele kakih deset let in naj bi manj obremenjavala dijake s poklicnih šol, prej je bila povsod splošna matura. In za dijake, ki nameravajo iti na visoko šolo, je vsekakor manj stresno, če naredijo poklicno maturo.
Samo opomba: IQ zelo malo pomeni. Tud že med čistilkami so najdl najvišje IQ-je, in med zelo uspešnimi podjetniki najnižje. Važno je kaj s tem potencialom kar imaš narediš%2
Ti res ne razumes a. Kaj mislis, da Einstain nebi moral cistiti? Clovek pac sam izbere dolocen poklic ali ker ne dobi boljsega ali vprasanje pac. Za krasti denar pa ne rabis lih velik IQ, samo moras biti pokvarjen clovek.
Posten clovek ne bo nikoli obogatel in ti si lahko genij kot EINSTAIN a bos umrl reven, ker vsak mentalno prizadet otrok z nekaj srece lahko zasluzi vec denarja od tebe "filmski in sportni igralci, ter pevci, itd..." mafija, itd....
Za krasti denar z nožem na cesti morda res ne, če pa želiš s tem obogateti, pa moraš biti presneto pameten.
Pošten človek lahko zlahka obogati, le dovolj pameti mora imeti in jo znati izkoristiti. Seveda pa je le malo poštenih pametnih ljudi, saj pametni hitro ugotovijo, da to, kar jemljejo za pošteno povprečneži, ni nujno pošteno ampak le naivno. Zato pa imamo na tem portalu kupe predlogov o raznih zaplembah premoženja "tajkunom". Le znajti se je treba. Če ni protizakonito je pošteno. Morda nemoralno, a morala in poštenost nista povezani.
Dokler bo povprečni narod sestavljen izključno iz ovc, bodo pastirji služili.
"Če ni protizakonito je pošteno. Morda nemoralno, a morala in poštenost nista povezani."
Ta izjava je popolnoma zgrešena. Poštenje je rezultat visoke moralne drže, nikakor pa to ne spada v kategorijo zakonito/protizakonito.
Slednje je predvsem predmet trenutne politike. Kar je danes zakonito, jutri morda ne bo več. Morala pa ima bistveno močnejše korenine.
Me zanima, koliko ljudi bi ostalo poštenih, če bi imeli možnost legalno pridobiti korist na sicer moralno sporni način. Ne bi stavil niti centa, da bi jih bilo vsaj en procent.
Lahko teoretiziramo, kaj morala je, v realnem svetu pa je morala odvisna od sposobnosti posameznika, da najde, po možnosti zakonit, način za čim udobnejše preživetje.
Drži, morala ima najmočnejše korenine - neumnost naroda.
Predlog 100% podpiram.
Trenutni sistem je diskriminatoren, v luči primanjkovanja visoko izobraženih strokovnih kadrov pa celo povsem zgrešen.
Čudim se nekaterim narcisoidnim posameznikom, ki prav vehementno govorijo o superiornosti splošno-izbraževalnih ustanov (in njihovih učencev), pri čemer niti ne pomislijo, da se gre marsikateri njihov bistri in nadarjeni vrstnik vpisat na srednješolski strokovni program zato, da se čimprej spozna s stroko v kateri bi rad deloval tudi na akademski ravni.
Se strinjam ampak pod določenimi pogoji! Na srednjih poklicnih šolah bo morali "dvigniti" nivo zahtevnosti pri "maturitetnih" predmetih! Pri določenih poklicih se je ob uvedbi matur načrtno znižal nivo zahtevnosti! To v podjetnih opažamo že nakaj časa! V firmo pridejo s končano srednjo šolo in znanjem, ki so ga imeli včasih s končano poklicno šolo! Na primer, popolnoma nedopustno je, da v učnem programu matematike elektrotehnika ni odvodov in integralov! Zakaj pa ne! Seveda, potrebno je propagirati gimnaziske programe! _____luvi 15.07.2011 | 22:40 Govoriš, da imajo gimnazici boljše in širše znanje. S tem bi se mogoče stinjal če govorimo o širšem splošnem zanju! Ko pa omenjaš IQ bi te pa jaz vprašal o tvojem IQ! A si prepričan-a, da gredo vsi odličnjaki z "visokim" IQ SAMO NA GIMNAZIJE! Osebno poznam kar nekaj ljudi, ki so bili odličnjaki in so se vpisali na tehnične smeri KER JIH JE PAČ TO ZANIMALO IN VESELILO!! In ZAKAJ bi morali ti opravljati dodatno maturo če se hočejo vpisati naprej na fakulteto! Ravno tako poznam ljudi, ki so se z gimnazije vpisali na tehnične fakultete in imeli ogromne težave zaradi ponamkljivega strokovnega znanja! Če nakdo konča srednjo šolo bi moral imeti iz osnovnih predmetov ENAK NIVO ZNANJA!!!
... ni potrebno KRIČAT ... omenjanje IQ-ja ni vezano na gimnazijce ampak le na to, da profesorji ne sodijo po tem od kod je študent prišel (gimnazije ali strokovne šole) ampak po njegoviem (študentovem) splošnem znanju in dojemanju.
S tvojimi zaključki, da bi moral vsak, ki konča V. stopnjo imeti (ob enaki končni oceni) enak nivo znanja osnovnih predmetov, se popolnoma strinjam. Ampak temu ni tako in tudi ne bo, dokler se bodo v strokovne šole vpisovali večinoma tisti, ki se ne uspejo vpisati na gimnazije - vsa čast izjemam, ki jih je tudi nekaj, vendar žal bistveno premalo, da bi se lahko pogovarjali o izenačenju strokovne n državne mature. Da je temu tako pa niso krivi niti dijaki, niti profesorji ampak (pre)ambiciozni starši in družba nasploh ... a to je že druga tema
aja.. z mojim IQ-jem je vse O.K.- ni treba skrbet... in še ocene oz. učni uspeh in IQ tudi nista nujno "brata dvojčka" ... to je vendar jasno.
Ne podpiram.
Sam sem naredil gimnazijo in splošno maturo, zelo dobro poznam tudi poklicno maturo, in ti dve se nikakor ne moreta primerjati...
Tudi razlika pri študiju, med univerzitetnim in visokošolskim je velika. In na univerzitetnem je potrebno veliko splošnega predznanja in samostojnega razmišlanja, česar poklicne šole ne dajo.
Če ima kdo želje po splošni izobrazbi, še vedno lahko naknadno naredi dodatne predmete za splošno maturo.
Ti si pravi narcisek! Se pravi, da farmacevti, strojni tehniki, kemijski tehniki... ne znajo samostojno razmišljat. Ti, kot gimnazijski maturant si torej genij, vsi ostali, ki pa so naredili po mojem mnenju težje programe kot tvoje splošno znanje v gimnaziji, so pa za tebe torej manj vredni in ti bi torej lažje naredi strojno ali farmacevtsko fakulteto ali biokemijsko kot tisti, ki ima 4 leta takšnega predznanja?
Za začetek še enkrat preberi moj komentar, primerjal sem dve različni vrsti šolanja (izobraževalna programa), ne pa ljudi, ki jih obiskujejo.
Tudi osebno poznam ljudi, iz obeh vrst in ti lahko zagotovim, da so nekateri "manj vredni" (kot jih ti imenuješ) boljši v določenih stvareh od t.i. gimnazijcev. Še enkrat poudarjam, da je razlika zgolj v podajanju snovi...
Si delal splošno gimnazijo? Si obiskoval slučajno predavanja na univerzitetnem nivoju naravoslovnih fakultet? Mislim, da ne...
Na srednjo poklicno šolo se vpisujejo otroci, ki po končani poklicni maturi nimajo visokoletečih želja po nadaljnem izobraževanju in temu je namenjana poklicna šola in s tem tudi poklicna matura.
Ti dve maturi se po stopnji znanja sploh ne moreta primerjati, zato se ne strinjam s predlogom, da bi bili maturi izenačeni (ker to nikoli ne bosta mogli).
Prijateljica si je po odlično opravljeni poklicni maturi želela vpisati eno izmed fakultet, ki zahtevajo opravljen predmet iz matematike ali fizike iz splošne mature in tega ni uspela narediti (govorimo pa o odličnjakinji).
Ureditev, ki je sedaj je ustrezna.
Torej so recimo strojni in kemijski, mehatroniki, računalniški tehniki in podobno manj vredni in so po tvojem nesposobni študija, gimnazijski maturanti pa so sama elita. Po tvojem bo torej gimnazijski maturant boljši kemik ali strojnik kot takšen, ki ima že večje predznanje s tega področja? In medicinska fakulteta, ekonomija in pravo so pa sposobni študirat samo gimnazijci? Saj potem ni čudno, da imamo tako vodstvo v državi in v večini podjetij, če so na vodilnih položajih ljudje, ki imajo samo nekakšno splošno znanje iz gimnazije. Pri dodatnih izpitih je vse odvisno od angažiranosti dijaka in če tvoja prijateljica ni opravila izpita si je sama kriva. Moj sin je imel biologijo samo v prvem letniku srednje šole, ker pa na fakulteti v Angliji kamor gre študirat zahtevajo tudi oceno 5 iz biologije, se je potrudil in v 3 mesecih predelal celotno snov za 3 letnike, ker je imel interes in opravil biologijo s 5. Pa to nima veze in je izven konteksta in celotna tema nima veze z mojim sinom, Sem pa to temo odprl, ker sem se z njim dosti pogovarjal o tem in se mi je zdelo nesmiselno, kar sem napisal že v prejšnjih postih.
Meni se zdi da če si bil na srednji zdravstveni in potem ne moreš iti študirat na medicinsko fakulteto nesmisel.
Na svojem področju bi moral vsak imeti vsaj prednost pri vpisu in sploh možnost za vpis kjer to še ni mogoče.
Dlje časa se nekdo izobražuje v določeni stroki; bolje je! Vsekakor je tak delavec veliko bolj kvalificiran in siguren ter produktiven.
Podpiram!
Morda poznaš programe srednje zdravstvene šole in program študija medicine?
Ne verjamem. Sicer ne bi kvasil takšnih neumnosti
Popolnoma podpiram, zaradi tega ker sem obiskoval srednjo strokovno šolo sem bil nato prikrajšan za večjo izbiro pri vpisu na fakulteto, kljub dodatnemu maturitetnemu predmetu ki sem ga opravljal na gimnaziji je izbira potem še vedno zelo zelo omejena. Da ne omenjamo potem diskriminacije takih študentov na fakultetah kjer študenti ki so prišli s srednjih šol uživajo pri profesorjih apriori manjši ugled kot gimnazijci. To se mora končat. Uvedba sprejemnih izpitov je edini pravičen način za sprejem na faks. Zakaj bi bil nek gimnazijc več vreden ker je dobil neko zelo splošno znanje kot pa tisti ki je 4 leta na srednji šoli gulil zelo specifično snov in hoče potem v tej smeri tudi na fakulteti nadaljevat?
Ne, jaz se pa ne strinjam. Večina ljudi po srednji šoli gre delat in ne študirat, tako da odvečni predmeti so nekaterim samo v breme. Tisti ki pa misli it študirat se lahko že prej odloči na katero šolo bo šel. tudi če gre na tako kjer je poklicna matura se lahko še vedno naredi dodaten predmet in gre na željeni fax. po poklicni maturi lahko greš na isto višješolo. tako da kaj bi vi radi? sistem sam za vas 4?
Malo si mimo brcnil. Dodaten predmet ne reši skoraj nič. Naredit moraš it splošno maturo. Če ponovno uporabim za primerjavo srednjo zdravstveno šolo, mora naredit splošno maturo, če želi na zdravstveno fakulteto in s tem izgubi eno leto priprav na maturo in ne pomaga samo en dodaten izpit. Verjetno je podobno na kemiji, če gre kemijski tehnik študirat kemijo, ima gimnazijski maturant prednost pred njim. ??????????????
S dodatnim predmetom nisi enak tistim ki imajo splošno maturo. S dodatnim predmetom lahko mogoče na ene 10 % več fakultet pridš kot samo z poklicno maturo to je pa to.
Edini pameten del tvojega komentarja je uvedba sprejemnih na fakultete. Vse ostalo (tvoje, od predlagatelja in drugih, ki se strinjajo s predlogom) ne pije tople vode:
1. en dodaten maturitetni predmet ni splošna matura !
2. prav bolana je trditev, da imajo gimnazijci pri profesorjih (ker so gimnazijci) večji ugled. Si pomislil, da ga imajo zaradi boljšega, širšega znanja, da ne rečem IQ-ja. Zelo "mimo" se mi zdi, da bi se profesotji ukvarjali s življenjepisi (dokončanimi šolami) vpisanih študentov: me pa zanima kak konkreten profesor (ime, priimek, fakulteta), ki se ima voljo s takimi podatki ukvarjat)...
3. vsak ima možnost odločiti se za splošno maturo (tudi na strokovnih šolah), le pravočasno mora pričet s pripravami nanjo in jo bo opravil hkrati s svojo genmeracijo pravih gimnazijcev
4. srednja zdravstvena šola še ni medicina, kot srednja kemijska ne "da" farmacevta ampak le farmacevtskega tehnika,(farmacevt je končal 5 -letni študij farmacije), in le redki farmacevtski tehniki bi opravili matematiko in fiziko (tako na splošni maturi kot tudi izpit na fakulteti za farmacijo) in verjemite, tudi kemije znajo bistveno manj kot gimnazijci.
Nikakor, nikakor se ti dve maturi ne moreta primerjat. Ne le da se jih ne sme izenačit, za vse tiste s strokovno maturo bi bilo potrebno uvesti nujnost opravljanja splošne mature, če želijo študirat. Druga opcija je seveda uvedba sprejemnih izpitov za vse. Morda še pravičnejša.
Mene tudi zanima kje so študenti, ki so prišli iz strokovnih srednjih šol pri profesorjih manj vredni kot gimnazijci? Profesorjev na faksu ne zanima od kod si prišel, večinoma profesorji teh informacij sploh nimajo. Pomembno je kako ti sodeluješ na predavanjih in od tvojih sposobnosti in znanja,ne samo ozkega strokovnega ampak tudi širšega splošnega, ki pa ti ga da gimnazija.
Maturo nasploh bi bilo treba ukiniti in uvesti sprejemne izpite za posamezne fakultete. Tako bi se še najbolj pokazala zagretost bodočih študentov za posamezne fakultete, pa tudi vpisov izključno zaradi statusa bi bilo bistveno manj.
Ni potrebe za ukinjanjem mature in uvajanjem sprejemnih izpitov, ker matura po definiciji omogoča nadaljevanje študija na večini fakultet (izjema so npr. umetniške fakultete, kjer je treba dokazovati specifične zmožnosti).
Znanje, ki si ga pridobiš na gimnaziji in ki ga matura potrdi, po obsegu in globini ni isto kot znanje na kakšni poklicni srednji šoli, zato tudi mature niso enakovredne. Tistim, ki v resnici hočejo študirat, najbrž ne bo tak problem naknadno naredit tapravo maturo oz. diferencialne izpite, razen če bi navidez hoteli študirat, bi jim pa bilo vseeno za to, s koliko in s kakšnim znanjem razpolagajo - s čimer bi se sami diskvalificirali
Maturo bi bilo treba ukiniti zato, ker je neumno, da ti tuji jezik, slovenščina, matematika in 2 naključna predmeta odpreta vrata na katerokoli fakulteto, medtem ko kdo, ki je za tisto fakulteto z vidika specifičnih znanj veliko primernejši, ne pride zraven, ker mu pač ne ležita 2/3 obveznih predmetov na maturi. In potem imaš npr. na prevajalstvu ljudi, ki so maturo odpisali odlično, njihove jezikovne sposobnosti pa so poden od podna.
Dober predlog. Vsak je sposoben študirat karkoli si sam želi, ne glede na to kakšno ozadje ima.
PODPIRAM
Res bi mogli storiti nekaj na temu, ker je res neumno, da imamo te 2 maturi in to samo zaradi enega dodatnega predmeta. To bi mogli nekako zdruziti, saj sedaj res ne vem ali se sploh splaca iti delati 6. stopnjo, saj skoraj vsi zahtevajo 7 stopnjo. Ce imas 6 stopnjo pa ne ustrezas pogojem in te ne sprejmejo, oziroma ti dajo nizjo placo, itd....
Mah itak place so katastrofalne v Sloveniji in vprasanje, kdo bo delal do 60ega leta.
Če nekoga niso naučili 4 leta ga tudi matura ne bo.
Matura je v resnici samokritika sistema, ki ne zaupa sam sebi in ne zaupa svojemu ocenjevanju skozi 4 leta šolanja.
Poleg tega pa je merilo na fakulteti znanje pokazano na fakulteti in ne ocena srednje šole in končani program srednje šole. Poznam malo morje faliranih študentov odličnjakov in ogromno dobrih intelekturalcev in podjetnikov, ki so povprečno lezli preko srednje šole.
Te kategorizirane mature so samo .... dijakov, ki ob vstopu v srednjo šolo večinoma nimajo pojma kaj bi želeli postati v življenju. Ko pa spozna kaj bi rad je že predalčkan in omejen na svojo dobro ali slabo izbiro pri 14 letih. Kdo so sploh ti gospodje, ki pričakujejo odraslo razmišljanje otroka pri 14 letih in dokončnost njihove odločitve. Bedaki !!!
Pravi filter bi morale postaviti fakultete s svojimi specifičnimi zahtevami na osnovi svojih programov.
Demokracija in "bogatstvo programov" šolskega sistema je samo velika igra zaslužkov akterjev, ki hkrati pišejo programe in pomagajo in recenzirajo učbenike s katerimi s programskimi somišljeniki služijo na račun "bogate ponudbe".