Vzpostavitev obveznega programa družbenokoristnega dela za delovno sposobne prejemnike socialnih transferjev
Predlagam uvedbo obveznega programa družbenokoristnega dela za vse delovno sposobne prejemnike socialnih denarnih pomoči in drugih socialnih transferjev. Cilj tega predloga je okrepiti načelo solidarnosti in vzajemnosti v socialni državi, zmanjšati percepcijo izkoriščanja socialnega sistema ter spodbujati aktivno vključenost posameznikov v družbo. Verjamem, da je pravičen in učinkovit socialni sistem tisti, ki zagotavlja pomoč tistim, ki jo resnično potrebujejo, hkrati pa od vseh, ki so zmožni, zahteva prispevek k skupnosti.
V javnosti je prisotno močno nezadovoljstvo in občutek nepravičnosti med delovno aktivnim prebivalstvom, ki s svojimi prispevki financira socialni sistem. Ta občutek se pogosto krepi ob opažanju posameznikov, ki prejemajo socialne transferje, čeprav so delovno sposobni in se zdi, da se izogibajo delu. Takšna percepcija spodkopava zaupanje v socialno državo in zmanjšuje pripravljenost za solidarnost.
Predlagam naslednje ključne elemente programa:
1. Obvezno družbenokoristno delo: Vsi prejemniki socialnih denarnih pomoči, ki so po oceni pristojnih institucij (npr. Center za socialno delo, Zavod za zaposlovanje) delovno sposobni in niso vključeni v izobraževanje ali aktivno iskanje zaposlitve, bi morali za ohranjanje pravice do socialnih transferjev obvezno opravljati družbenokoristna dela.
2. Obseg dela: Obseg dela bi bil določen v trajanju 8 ur dnevno, pet dni v tednu, kar simulira standardni polni delovnik. S tem bi se ohranile delovne navade in ritem.
3. Vrste del: Dela bi bila usmerjena v javno dobro in bi vključevala aktivnosti, kot so:
- Čiščenje in urejanje javnih površin (ulice, parki, gozdovi, rečna korita).
- Vzdrževalna dela v javnih ustanovah (šole, vrtci, bolnišnice, domovi za starejše – npr. pomivanje tal, preprosta vzdrževalna dela).
- Pomoč pri organizaciji javnih dogodkov.
- Druge aktivnosti, ki ne konkurirajo obstoječim delovnim mestom in so v korist lokalne skupnosti.
4. Izključitve: Iz obveznega programa bi bili izključeni posamezniki, ki:
- So invalidi ali kronični bolniki, ki jim zdravstveno stanje ne omogoča dela (potrebna je stroga medicinska potrditev).
- Skrbijo za bolne ali invalidske družinske člane.
- So vključeni v programe aktivnega iskanja zaposlitve, izobraževanja ali prekvalifikacije.
- So v starosti, ki je blizu upokojitve in nimajo možnosti za novo zaposlitev.
5. Organizacija in nadzor: Odgovornost za organizacijo, dodeljevanje in nadzor nad deli bi bila v pristojnosti občin v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje in Centri za socialno delo. Potrebno bi bilo zagotoviti ustrezno opremo, varnost pri delu in mentorstvo.
6. Sankcije: Neizpolnjevanje obveznosti sodelovanja v programu bi pomenilo odvzem pravice do prejemanja socialnih transferjev.
Uvedba takšnega programa bi imela več pozitivnih učinkov:
- Zmanjšanje števila "pasivnih" prejemnikov: Tisti, ki niso zares v stiski in bi želeli izkoriščati sistem, bi se verjetno umaknili iz sistema socialne pomoči, kar bi zmanjšalo obremenitev proračuna.
- Aktivacija in opolnomočenje: Prejemniki bi ohranjali delovne navade, se počutili koristne in morda lažje našli redno zaposlitev.
- Krepitev družbene odgovornosti: Poudarila bi se vrednost dela in prispevka k skupnosti.
- Izboljšanje javnih površin in storitev: Skupnost bi imela neposredno korist od opravljenih del.
- Povečanje zaupanja v socialni sistem: Zmanjšal bi se občutek, da nekateri živijo na račun drugih.
Verjamem, da je čas za korenito reformo socialnega sistema, ki bo temeljil na jasnem načelu "prvo dolžnosti, potem pravice". S tem predlogom želim prispevati k bolj pravični, solidarni in učinkoviti družbi, kjer je vsakdo spodbujen k prispevku in odgovornosti.