Predlagam vladi, da zaradi izmikanja prevzemov sodb in ostalih dokumentov sodišč, v smisli zavlačevanja postopkov, spremeni zakonodajo tako, da je sodba ali sodni izrek začne veljati takoj, ko je izrečena na sodišču. Tako ureditev ima večina držav na svetu.
Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Domnevamo, da se predlog, da sodba »začne veljati takoj, ko je izrečena na sodišču« nanaša na takojšnjo pravnomočnost oziroma izvršljivost. Takšnega predloga v okviru naše ustavne ureditve ne moremo sprejeti, saj Ustava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Ustava)[1] vsakomur zagotavlja pravico do pravnega sredstva proti odločbi sodišča (25. člen Ustave).
Dodatno je treba izpostaviti, da razglasitev sodbe ne vključuje polne obrazložitve, ki je ključna za razumevanje odločitve sodišča in posledično za učinkovito uveljavljanje pravnega sredstva, temveč zgolj kratek povzetek razlogov (npr. drugi odstavek 360. člena Zakona o kazenskem postopku, v nadaljnjem besedilu: ZKP[2] ali prvi odstavek 322. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljnjem besedilu: ZPP).[3]
Obrazložitev sodne odločbe po ustaljeni ustavnosodni presoji namreč pomeni poseben vidik pravice iz 22. člena Ustave.[4] Odločba sodišča mora biti v vsaki bistveni točki obrazložena na tako konkreten (ne abstrakten ali splošen) način, ki bo omogočal presojo, ali je država v zadostni meri izpolnila vse zahteve, ki ji jih glede trditvenega in dokaznega bremena nalagajo zakonske določbe.[5] To pomeni, da mora sodišče s sodno odločbo na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev.[6] Obrazložena sodna odločba pomeni tudi bistven del poštenega postopka, ki ga zagotavljajo 22. člen, prvi odstavek 23. člena in v kazenskem postopku 29. člen Ustave, oziroma 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah.[7] Ustrezna obrazložitev je hkrati tudi pogoj za preizkus razumnosti sprejete odločitve.[8]
V skladu z zapisanim veljavna ureditev dopušča sodbe brez obrazložitve zgolj v primerih, ko se stranka odpove pritožbi oziroma je ne napove (izjema je izrečena zaporna kazen - tretji in četrti odstavek 368. člena ZKP). Smiselno podobno ureditev vsebuje ZPP v 323. členu (izdaja sodbe s skrajšano obrazložitvijo, napoved pritožbe, vročitev sodbe z obrazložitvijo, pritožba zoper to sodbo).
Glede na navedeno ocenjujemo, da je veljavna ureditev ustrezna, saj bi ustna razglasitev nemudoma pravnomočne sodbe posegla v večje število ustavnih in konvencijsko zavarovanih pravic posameznika. Vročanje pa je institut, s katerim se zagotavlja seznanitev strank in drugih udeležencev postopka z odločitvami, ki posegajo v njihove pravice oziroma jim nalagajo obveznosti. V okviru ureditve vročanja pa so predvidene tudi rešitve, s katerimi se preprečuje, da bi se stranke izogibale postopku (npr. vročanje prek detektiva).
[1] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21.
[2] Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US, 89/23 – odl. US in 53/24.
[3] Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US, 10/17, 16/19 – ZNP-1, 70/19 – odl. US, 1/22 – odl. US, 3/22 – ZDeb in 92/24 – odl. US.
[4] Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. Up-399/05 z dne 15. 5. 2008 (Uradni list RS, št. 55/08, in OdlUS XVII, 32) in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. Up-2442/06 z dne 4. 12. 2008 (Uradni list RS, št. 119/08, in OdlUS XVII, 95).
[5] Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-18/93 z dne 11. 4. 1996 (Uradni list RS, št. 25/96, in OdlUS V, 40).
[6] Npr. odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. Up-195/00 z dne 15. 11. 2001 (Uradni list RS, št. 96/01, in OdlUS X, 230).
[7] Uradni list RS št. 33/94 – Mednarodne pogodbe, št. 7/94, Uradni list RS, št. 102/03 – Mednarodne pogodbe, št. 22/03, Uradni list RS, št. 49/05 – Mednarodne pogodbe, št. 7/05, Uradni list RS, št. 48/09 – Mednarodne pogodbe, št. 12/09, Uradni list RS, št. 46/10 – Mednarodne pogodbe, št. 8/10, Uradni list RS, št. 1/15 – Mednarodne pogodbe, št. 1/15 in Uradni list RS, št. 28/17 – Mednarodne pogodbe, št. 5/17; v nadaljevanju: EKČP.
[8] Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. Up-1381/08 z dne 23. 9. 2009 (Uradni list RS, št. 80/09).