Deasfaltizacija slovenskih mest in vasi

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Med delovna področja Ministrstva za infrastrukturo sodi tudi določanje enotnih pravil za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje vseh javnih cest, kot to določa Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE, v nadaljevanju: ZCes-2). Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10 – ZCes-1, 36/18 in 132/22 – ZCes-2) natančneje določa pogoje pri projektiranju javnih cest, s tem pa določa tudi samo izvedbo gradnje.

ZCes-2 tudi določa, da z državni cestami upravljata (kar vključuje tudi gradnjo) Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) in Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS), z občinskimi cestami pa upravljajo občine. Vse državne ceste, tudi regionalne ceste 3. reda, sodijo po pomenu v cestnem omrežju Republike Slovenije višje kot občinske ceste, saj se občinske ceste vedno priključujejo na državne ceste. Državne ceste so z vidika pomena v prostoru, prometne obremenjenosti, zahtev za zagotavljanje ustrezne prevoznosti in ob upoštevanju prometno varnostnih zahtev neprimerne za izvedbo obrabnih plasti iz npr. betonskih tlakovcev, žgane opeke ipd.

Povezovanje prostorskega in prometnega načrtovanja je opredeljeno v Zakonu o celostnem prometnem načrtovanju (Uradni list RS, št. 130/22 in 22/25; ZCPN). Nosilec ZCPN je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Na podlagi tega zakona posamezna občina pripravlja občinsko celostno prometno strategijo, v kateri opredeli sedemletni strateški načrt za celostno upravljanje prometa tako iz vidika trajnostnega prometa, boljšega upravljanja obstoječe infrastrukture, celostnega načrtovanja, prometne dostopnosti in drugih vsebin. Občine v občinskih celostnih prometnih strategijah med drugim opredelijo hierarhijo omrežja za hojo in kolesarjenje ter minimalne standarde glede na vrsto povezave, pa tudi izhodišča za univerzalno gradnjo in oblikovanje javnih površin ter drugih površin za pešce in prednostne naloge pri odpravi arhitekturnih ovir.

Upoštevaje pristojnosti imajo občine kot pripravljavci in izvajalci občinskih prometnih strategij možnost, da na javnih površinah, ki se uporabljajo za hojo, promet kolesarjev in promet motornih vozil, kot so npr. parkirišča, različne ploščadi, parki, večji trgi pa tudi javne lokalne ceste, izberejo materiale za vgradnjo, s katerimi bodo zmanjšale učinek t.i. toplotnih otokov v mestih oziroma soseskah. Pri načrtovanju uporabe takšnih rešitev morajo investitorji upoštevati prometno – varnostne vidike (npr. največja dovoljena  hitrost v povezavi s torno sposobnostjo obrabne plasti, upoštevanje Pravilnika o prometni opremi in prometni signalizaciji na cestah pri talnih oznakah) in vidik obremenjevanja s hrupom, posebej v strnjenih stanovanjskih soseskah. Ob vsem navedenem in upoštevanju finančnih zmožnosti posameznih občin je odločitev, ali bodo sprejele in uveljavile uporabo takšnih materialov, ali pa bodo vztrajale pri (vsaj kratkoročno) finančno ugodnejših rešitvah v pristojnosti občin.