3. 12. 2024
Odziv Ministrstva za javno upravo
Ministrstvo prosite za kratko analizo veljavne ureditve področja povečanja nadzora na delom županov ter za posredovanje razlogov za njegovo primernost/neprimernost. Opozarjate na primere, ko nadzorni odbori (v nadaljevanju: NO) občin ugotovijo konkretne nepravilnosti v delovanju občine, da o tem obvestijo pristojne organe, župan(ja) pa kljub vsemu krši pravice občanov do obveščenosti v smislu informacij javnega značaja, NO pa niti ne plača opravljenega dela. Nadalje se v dopisu predlaga spremembo zakonodaje v smislu, da bo ministrstvo redno preverjalo izpolnjevanje obveznosti županov od drugih organov občine, pri čemer se navaja tudi odpoklic županov.
V predlogu je naveden odgovor ministrstva številka 032-329/2023/7 z dne 17. 1. 2024, kjer smo kot v dopisu številka 032-329/2023/5 z dne 16. 1. 2024 podali odgovor na vprašanje, vezan na izplačilo nagrade za opravljen nadzor. Pojasnili smo, da je dodatna pravna možnost za uveljavitev zahtevka zoper župana občine, kot je tudi navedeno v predlogu, dokazilo, da so bili s sprejemom poročila nadzornega odbora s predlogi in priporočili izpolnjeni pogoji za izplačilo sredstev v višini, kot so določeni v občinskem pravilniku, ki ureja plače, sejnine in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov. Dodali smo, da tudi v tem primeru velja, da se neizpolnitev obveznosti na podlagi internih aktov občine (pravilnik) iztoži pri stvarno pristojnem sodišču.
Naj dodatno še pojasnimo v zvezi s samim poročilom nadzornega odbora, da Zakon o lokalni samoupravi[1] (v nadaljevanju: ZLS) v prvem odstavku 32. člena določa, da je nadzorni odbor najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor opravlja nadzor nad ravnanjem s premoženjem občine, nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev in nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev. Zakon še določa, da nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi in da je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. Ob tem Ministrstvo za javno upravo pojasnjuje, da je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine[2], končno poročilo nadzornega odbora informacija javnega značaja.
Kar se tiče predloga glede spremembe zakonodaje v smislu, da bo Ministrstvo za javno upravo redno preverjalo izpolnjevanje obveznosti županov do drugih organov občine, naj pojasnimo, da državni organi nadzorujejo zakonitost dela organov občin. Nadzorstvo nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov občin v zadevah iz njihove pristojnosti izvršujejo ministrstva, vsako na svojem področju. Ministrstvo opravlja nadzorstvo nad statuti občin in poslovniki občinskih svetov ter drugimi predpisi občin in posamičnimi akti (imenovanje podžupana, imenovanje NO, imenovanje direktorja občinske uprave), ki so izdani na podlagi ZLS. Podlaga za aktivnost sta 88. člen in 88.a člen ZLS. Ministrstvo v primeru ugotovitve neskladja predpisa občine ali posamičnega akta z zakonom predlaga uvedbo postopka pred ustavnim sodiščem ob tem pa zagotavlja ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
V zvezi z mehanizmom odpoklica županov naj pojasnimo, da gre za skrajni ukrep države v razmerju do občin in da se župana lahko predčasno razreši, skladno z 90. b členom ZLS, in sicer, če ne izvršuje odločb ustavnega sodišča ali pravnomočnih odločb sodišča, pristojnega za upravne spore, ki mu nalagajo z ustavo ali zakonom skladno ravnanje. Gre za skrajni ukrep državnega organa, postopek razrešitve pa začne Vlada s sklepom, s katerim še enkrat opozori na nezakonitosti in nepravilnosti, ki jih je v postopku nadzora že prej ugotavljalo ministrstvo, ter določi način in rok za njihovo odpravo. Če organ ne ravna v skladu s sklepom, prične Vlada s postopkom razpustitve župana.[3]
Ministrstvo za javno upravo tako utemeljuje, da veljavna pravna ureditev določa več institutov nadzora in s tem zadostno pravno varstvo nad delovanjem nadzornih odborov in delom županov, zaradi česar ni potrebe po dodatni ureditvi in spremembi zakonodaje.