Prestajanje zapornih kazni (javno - zasebno partnerstvo /prestajanje kazni zapora v matičnih državah ali pogodbenih državah)
Zaradi prezasedenosti slovenskih zaporov (136% glede na obstoječe kapacitete) in izrazitega kadrovskega deficita med pravosodnimi policisti, prihaja na področju prestajanja zapornih kazni (in priporov) do nevzdržnih razmer (npr. številne odpovedi obravnav na sodišču zaradi nezmožnosti zagotovitve privedbe pripornikov / varovanje 100 ali več zapornikov zgolj z enim pravosodnim policistom / nedostojne razmere v slovenskih zaporih zaradi prenatrpanosti,...).
Upoštevaje dejstvo, da so slovenski zapori v veliki meri zapolnjeni s tihotapci ljudi čez slovensko ozemlje (4/10 vseh zapornikov, od tega gre v večini za tuje državljane oz. kar 9/10), predlagam, da za doseganje kratkoročnega cilja (zmanjšanje števila zapornikov v slovenskih zaporih) Vlada RS razmisli o načinu prestajanja zapornih kazni za tujce, v tujih državah, bodisi v njihovih matičnih ali drugih državah (ki bi tuje zapornike sprejela na prestajanje zapornih kazni v njihove zapore). Slovenija lahko s posameznimi državami sklene bilateralne sporazume, ki bi urejali področje prestajanja zapornih kazni njihovih državljanov v matičnih državah, hkrati bi lahko v dogovoru z drugimi državami (ki nimajo tovrstne problematike na področju prestajanja zapornih kazni) sklenila dogovore o prestajanju zapornih kazni "tujih" zapornikov v njihovih zaporih, kot plačljivo izvajanje storitve (predvsem bi v poštev prišle države, ki omogočajo prestajanje zapornih kazni v zaporih v zasebni lasti).
V smislu doseganja dolgoročnih ciljev na področju prestajanja zapornih kazni v RS bi bilo potrebno nujno razmisliti o možnosti javno zasebnega partnerstva pri zagotavljanju izvrševanja kazenskih sankcij. Nekatere države imajo dolgo tradicijo "zasebnih zaporov", npr. ZDA, VB. Z vidika zasebnega sektorja je javno-zasebno partnerstvo smiselna investicija, ki zagotavlja posel in ustrezen dobiček, hkrati pa je z vidika javnega sektorja javno-zasebno partnerstvo dobrodošlo z več vidikov, med drugim:
- učinkovitejše upravljanje in večja fleksibilnost (npr. zasebni zaporni niso podvrženi področju javnega naročanja),
- uspešnejše zagotavljanje kadrov, saj ne zaposlujejo javnih uslužbencev, oz. zaposleni niso vezani na sistem plač v javnem sektorju in so lahko posledično bolje nagrajeni za svoje delo, kar tovrstno zaposlitev naredi privlačnejšo,
- investicije v infrastrukturo (zapori, oprema,...) so stvar zasebnega kapitala, zaradi česar ne obremenjujejo državnega proračuna,
- država zagotavlja pokrivanje fiksnega, v naprej dogovorjenega stroška zaporniškega dne, hkrati pa se vključuje v smislu strokovnega nadzora (razmere v zaporu, ravnanja z zaporniki, zakonito finančno poslovanje,...).
Menim da predlagane rešitve na hiter, preprost in stroškovno ugoden način naslavljajo problematiko prestajanja zapornih kazni, stanja v slovenskih zaporih, kadrovskega deficita in posledično zagotavljanju podpore pri učinkovitosti vodenja kazenskih postopkov sodišč.