1. 10. 2024
Odziv Ministrstva za javno upravo
Ministrstvo za javno upravo v zvezi z navedenim predlogom pojasnjuje, da trditve vlagatelja niso v skladu z zakonodajo, ki jo pri delu uporabljajo inšpektorji v Inšpektoratu za javni sektor, kakor tudi ne s podatki iz Poročila o delu Inšpektorata za javni sektor za leto 2023, ki je objavljeno na spletu, in s podatki iz drugih objavljenih poročil navedenega inšpektorata.
Inšpektorji Inšpektorata za javni sektor vodijo prekrškovne postopke takrat, ko predpisi, katerih izvajanje nadzorujejo, vsebujejo kazenske določbe. Kazenske določbe vsebujejo Zakon o javnih uslužbencih[1], Zakon o sistemu plač v javnem sektorju[2], Zakon o dostopu do informacij javnega značaja[3], medtem ko Zakon o splošnem upravnem postopku[4] in Uredba o upravnem poslovanju[5] ne vsebujeta kazenskih določb, zaradi česar v primeru kršitev slednjih dveh predpisov ni mogoče voditi prekrškovnih postopkov.
Eno od temeljnih načel inšpekcijskega nadzora je načelo sorazmernosti, ki velja tako za inšpekcijski upravni kot za inšpekcijski prekrškovni postopek. Drugi odstavek 7. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru[6] določa, da inšpektor pri izbiri ukrepov in ob upoštevanju teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. Inšpektor Inšpektorata za javni sektor lahko na podlagi 4. člena Zakona o prekrških[7] izreče naslednji sankciji za prekršek – globo ali opomin, pri čemer morajo biti za izrek opomina izpolnjeni pogoji, ki jih določa 21. člen ZP-1: Opomin sme prekrškovni organ in sodišče izreči za prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Opomin se sme izreči tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrškom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo.
Opozorilo se po določbah ZP-1 ne šteje za sankcijo za prekršek, temveč se lahko izreče namesto sankcije. 53. člen ZP-1 določa, da lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa namesto izreka sankcije kršitelja opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. Pooblaščena uradna oseba kršitelju hkrati z opozorilom predstavi storjeni prekršek. Prekrškovni organ lahko vodi evidenco izrečenih opozoril, vendar pri tem ne sme obdelovati osebnih podatkov.
Inšpektor izreče globo takrat, ko niso izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji za izrek opomina ali opozorila.
[2] Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17, 84/18, 204/21, 139/22, 38/24 in 48/24 – odl. US
[5] Uradni list RS, št. 9/18, 14/20, 167/20, 172/21, 68/22, 89/22, 135/22, 77/23 in 24/24
[6] Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14