1. 10. 2024
Odziv Ministrstva za zdravje
Skladno z Zakonom o delovnih razmerjih delodajalec v primeru poškodbe oz. bolezni praviloma nosi breme izplačila nadomestila delavcu prvih 30 delovnih dni. Navedeno nadomestilo se torej v tem času ne izplačuje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato v zvezi z višino navedenega nadomestila ZZZS ne daje pojasnil, saj to ni v njegovi pristojnosti. ZZZS v nadaljevanju pojasnjuje zgolj višino nadomestila plače, ki se izplačuje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (tj. pri bolezni oz. poškodbi navadno od 31. delovnega dne začasne zadržanosti od dela dalje).
Višina nadomestila plače, ki jo delodajalec izplačuje delavcu v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, je skladno s trenutno veljavno zakonodajo odvisna od osnove za odmero nadomestila plače, razloga zadržanosti od dela, trajanja zadržanosti od dela ter morebitne valorizacije.
Ob upoštevanju prej navedenih postavk je za začasno zadržanost do 1. 5. 2022 veljalo, da obračunano nadomestilo plače ne more biti nižje od 237,73 EUR (višina zajamčene plače). Glede pravne pravilnosti uporabe navedenega instituta se je ukvarjalo tudi Vrhovno sodišče, ki se je v več sodbah opredelilo, da je ZZZS ravnal zakonito, ko je upošteval kot najnižji možni znesek nadomestila plače znesek zajamčene plače in ne minimalne plače, saj je zakon veljavno kot najnižjo višino nadomestila določal višino zajamčene plače.
Določba glede najnižjega možnega izplačila nadomestila je bila spremenjena z Zakonom o spremembi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ-S) leta 2022, višina najnižjega možnega nadomestila je bila zvišana. In sicer je sedaj v sedmem odstavku 31. člena ZZVZZ določeno, da nadomestilo plače ne sme biti manjše od 60 % minimalne plače, ki je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Ne glede na prejšnji stavek je za zavarovanca, katerega osnova za plačilo prispevkov je nižja od 60 % minimalne plače, najnižje nadomestilo določeno v višini osnove, po kateri je zavarovan. Navedena določba se uporablja pri obračunu nadomestila za začasno zadržanost od dela od maja 2022 dalje.
Nadalje poudarjamo, da so tudi pri drugih vrstah socialnih zavarovanj najnižja nadomestila pod pragom, ki ga navaja predlagatelj (npr. najnižja starostna in invalidska pokojnina, nadomestilo za brezposelnost). Ne gre tudi prezreti dejstva, na katerega je opozarjal ZZZS že pri sprejemu novele ZZVZZ-S, in sicer da se stroški za izplačilo nadomestila iz leta v leto povečujejo. Če so leta 2013 stroški za nadomestila zaradi začasne zadržanosti z dela znašali približno 225 milijonov evrov, so leta 2023 znašali že 605 milijonov evrov. Naraščajoča sredstva za nadomestila imajo za posledico krčenje zdravstvenih storitev, ki so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, bodisi njihovega obsega (še dodatno podaljšanje čakalnih dob), ali pa opustitev uvedbe novih zdravstvenih storitev ali metod zdravljenja, novih zdravil, novih medicinskih pripomočkov.