portal za upokojence

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

MDDSZ uvodoma pojasnjuje, da je obvezno pokojninsko zavarovanje zavarovanje za primer nastopa določenega rizika. Tako med rizike zakonodaja s področja pokojninskega varstva med drugimi uvršča predvsem določeno starost po kateri se predvideva, da si posameznik ni več zmožen sam z delom zagotavljati svojega dohodka, zaradi česar je, v primeru izpolnjevanja zakonskih pogojev, lahko upravičen do (starostne) pokojnine, ki mu nadomešča dohodek, katerega je prejemal tekom aktivne delovne dobe. Kot izhaja iz zakonodaje, zgolj dejstvo, da posameznik izpolni pogoj za upokojitev, ne predstavlja hkrati tudi dolžnosti upokojitve. Upokojitev ni obvezna, temveč se vsak posameznik sam odloči, ali se bo ob izpolnitvi pogojev upokojil ali pa bo še naprej opravljal delo oziroma nadaljeval z dejavnostjo, oziroma se bo upokojil takrat, ko bo ocenil, da dela ni več zmožen opravljati. Odločitev o upokojitvi ali nadaljevanju delovne aktivnosti po izpolnitvi upokojitvenih pogojev je v domeni posameznika.

Pojasnjujemo, da ima sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja vgrajeno načelo nezdružljivosti opravljanja dela in uživanja pravice do pokojnine hkrati, razen v tistih primerih, ko zakonodaja to izrecno dovoljuje. Poznamo torej dela, ki vplivajo na uživanje pokojnine, in dela, ki na uživanje pokojnine ne vplivajo, in oboja vam pojasnjujemo v nadaljevanju.

Med dela, ki vplivajo na uživanje pokojnine, uvrščamo ponovni vstop v zavarovanje za polni delovni oz. zavarovalni čas in ponovni vstop v zavarovanje za krajši delovni oz. zavarovalni čas.

Uživalec starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost za polni delovni oz. zavarovalni čas, znova pridobi lastnost zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2 (delavec na podlagi delovnega razmerja; samozaposlena oseba; družbenik gospodarske družbe, ustanovitelj zavoda ali zadruge, če je v družbi, zavodu ali zadrugi hkrati tudi poslovodna oseba; kmet, če skupni dohodki na kmetiji presegajo dohodkovni cenzus in še ni dopolnil 63 let) in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Pokojnina se preneha izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca. V primeru ponovne vključitve v zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas zavarovanec lahko zahteva izplačilo dela starostne pokojnine. Del pokojnine se, skladno z 39.a členom ZPIZ-2 izplačuje v višini 40 % že uveljavljene starostne pokojnine od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, vendar največ od vključitve v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom. Po poteku treh let del pokojnine znaša 20 % starostne pokojnine, ki je bila osnova za odmero 40 % starostne pokojnine.

Uživalcu starostne, predčasne in vdovske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oz. zavarovalnega časa, vendar zavarovanci iz 14. člena ZPIZ-2 najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko in zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2 najmanj s četrtino polnega zavarovalnega časa, se izplačuje sorazmerni del pokojnine, ki je odvisen od števila ur vključitve v zavarovanje (tretji odstavek 116. člena ZPIZ-2). Zavarovancu se sorazmerni del starostne pokojnine poveča za sorazmerni del zneska, ki bi se mu izplačeval na podlagi 39.a člena ZPIZ-2, če je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oz. 20 ur tedensko (5. in 6. odstavek 116. člena ZPIZ-2).

V obeh primerih se po prenehanju zavarovanja pokojnina izračuna na novo, in sicer v odvisnosti od obsega ponovne vključitve v zavarovanje.

Poleg del, ki vplivajo na pokojnino, pa poznamo tudi več vrst del, ki v Sloveniji ne zahtevajo vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje niti ne vplivajo na uživanje pokojnine. Taka dela omogočajo ponovno aktivacijo, s čimer se ohranja družbeno in individualno udejstvovanje in delovanje ter ima posameznik poleg pokojnine dodaten zaslužek. Zakonodaja namreč omogoča neomejeno sklepanje pogodb civilnega prava (na primer avtorska, podjemna pogodba), pri čemer upokojencem pokojnina ne miruje, vendar pa ne smejo biti podani elementi delovnega razmerja. Hkrati pojasnjujemo še, da upokojenec lahko opravlja tudi začasna in občasna dela v skladu z zakonodajo, ki ureja trg dela ter osebno dopolnilno delo in kratkotrajno delo v skladu z zakonom, ki ureja delo na črno, pod določenimi pogoji pa tudi dopolnilno dejavnost na kmetiji, kar urejata Zakon o kmetijstvu in Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Če posameznik po upokojitvi pridobi le status družbenika ali le status prokurista ali statusa družbenika in prokurista hkrati ali pa samo status poslovodne osebe (direktorja), tak status ne vpliva na višino pokojnine. Glede na zapisano tako delo upokojencev in prejemanje celotne pokojnine v Sloveniji ni v celoti omejeno, saj lahko le-ti opravljajo določena dela tudi po upokojitvi ob ohranjanju celotne pokojnine, vendar pa pri tem ne sme biti podana zavarovalna podlaga, na podlagi katere se je upokojenec dolžan ponovno vključiti v zavarovanje. Pri vseh teh oblikah dela se ni potrebno vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje; izplačevalci dohodka so dolžni odvajati določene pavšalne zneske od izplačila za zavarovanje za  primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zato iz teh oblik dela ne izhajajo dodatne ugodnosti na področju pokojninskega varstva, kot je to določeno v primerih ponovnega vstopa v zavarovanje.

Na tem mestu bi želeli še opozoriti, da navedena pojasnila možnosti dela upokojencev niso podana z vidika invalidskih upokojencev, pri katerih je delo po upokojitvi iz razloga njihovih zdravstvenih omejitev v celoti onemogočeno ali pa omejeno (odvisno od njihove preostale delovne zmožnosti).

Za konec še poudarjamo, da je namen same upokojitve, da izplačana pokojnina nadomešča dohodek, katerega je posameznik prejemal tekom aktivne delovne dobe. Če ima upokojenec interes, da bi ponovno postal aktiven na trgu dela, pa je bistveno, ali delo, ki ga bo opravljal, zahteva vključitev v pokojninsko zavarovanje in posledično vpliva na izplačilo pokojnine. Za iskanje različnih del so sicer že na voljo različni portali, kjer so objavljena prosta delovna mesta, med drugim tudi na primer spletna stran Zavoda za zaposlovanje.