2. 10. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Do izvršbe praviloma pride zato, ker ljudje zaradi finančne stiske ne zmorejo plačevati rednih mesečnih obveznosti. To je običajno posledica izgube zaposlitve, bolezni, prenizkih pokojninskih prejemkov ali kombinacije vseh teh dejavnikov.
Razlogi za izvzem določenih prejemkov iz izvršbe so v uresničitvi ustavnega načela socialne države ter v posebni naravi in namenu teh prejemkov.
Pravici do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, kot socialna prejemka, sta urejeni z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1, 76/23 – ZŠolPre-1B in 122/23 – ZŠtip-1C; v nadaljnjem besedilu ZUPJS) in Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu ZSVarPre).
Namen denarne socialne pomoči je zagotavljanje sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Namen varstvenega dodatka je zagotavljanje sredstev za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.
Sistem socialnih prejemkov je urejen kot zadnja varovalna mreža širšega sistema socialne varnosti, ki posamezniku pomaga pri preživetju, ko nastopijo (in dokler trajajo) okoliščine, na katere ne more vplivati oziroma ni mogel vplivati. Prav tako veljavna zakonodaja ureja posledice, če posameznik ali družina ne izpolnjuje več zakonskih pogojev za upravičenost do pravice in posledice, če pomoči ne bo namenila za namen preživetja in bo zato ogrožena socialno ekonomska varnost posameznika oziroma družine (izplačilo v naravi).
Omejeni pravici se v skladu z 2. členom ZUPJS uveljavljata med drugim tudi po načelu spoštovanja človekovega dostojanstva. Eden od bistvenih namenov ZUPJS in ZSVarPre je torej zagotoviti, da se denarna socialna pomoč in varstveni dodatek izplačujeta tako, da je zagotovljeno dostojanstvo prejemnikov oziroma upravičencev do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.
Menimo, da bi se z izvršbo na socialne prejemke poseglo v dostojanstvo prejemnikov oziroma upravičencev do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka oziroma omejilo zagotavljanje njihove osnovne materialne varnosti.
Glede na navedeno predlog predlagatelja ni ustrezen za nadaljnjo obravnavo.