Predlagam, da se v primeru zlorabe znanih uradnih zdravnikov - fotografije - za reklamiranje alternativne medicine, to preganja po uradni dolžnosti.
Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Uvodno ugotavljamo, da nam glede navedenega predloga ni znan razlog predloga. Niti nam ni jasno, ali je z reklamiranjem mišljena uporaba svobode izražanja (prvi odstavek 39. člena Ustave Republike Slovenije[1]) ali svobodna gospodarska pobuda (74. člen Ustave Republike Slovenije) ali njuna prekoračitev, ali pa gre pretežno za etični problem, ki bi se moral reševati na ravni etične samoregulacije.
Uvajanje novih kaznivih dejanj – kajti po predlagani vsebini gre za uvedbo novega kaznivega dejanja, je podvrženo načelu ti. »ultima ratio« – zakonodajna intervencija v smislu represije bi morala biti zadnja možnost, če je etično upravičena in drugi ukrepi ne delujejo. Namreč področje kazenske zakonodaje (tako kazensko materialno kot tudi kazensko procesno pravo) je dokaj občutljivo, saj gre za hude represivne posege države, ki morajo biti upravičeni z vidika navedenega načela[2].
Postavi se lahko tudi vprašanje, ali bi za tovrstno prepoved in kaznovanje morda bila smiselna uporaba druge vrste kaznivih ravnanj – namreč prekrškov. Za razliko od kaznivih dejanj je pri prekrških načelo »ultima ratio« nekoliko šibkejše in, če bi bile določene prepovedi in njim sledeča predpisana kaznovanja upravičene, bi to morda bilo možno uporabiti (predpisati prekrškovne sankcije).
Če pa gre pri predlogu predvsem za učinek preprečevanja reklamiranja alternativne medicine, ki je dejansko škodljiva – pa je verjetno to rešeno z zakonom iz leta 2024 - Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o enotnem trgu digitalnih storitev[3], ki v svojem 17. členu določa odstranitve nezakonitih vsebin s svetovnega spleta, med katere lahko sodi tudi reklamiranje, ki zavaja potrošnike.
Ker je predlog po vsebini nekoliko nejasno napisan, kar smo predstavili v uvodu in smo izvršili oceno z vidika kazenskega prava, prava prekrškov ter druge področne zakonodaje – je glede na navedeno po mnenju Ministrstva za pravosodje in z vidika pristojnosti Ministrstva za pravosodje – v zvezi z vsemi zgoraj navedenimi vidiki – neustrezen.
[1] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21.
[2] Za sistemsko opredelitev glede razlage ali uporabe načela ultima ratio na področju kazenskega prava glejte zlasti: Simester, Andrew, von Hirsch, Andreas, Crimes, Harms, and Wrongs: On the Principles of Criminalisation, Hart Publishing, Oxford, 2011, str. 35-88, Peršak, Nina, Legitimacy and Trust in Criminal Law, Policy and Justice : Norms, Procedures, Outcomes, Ed. by Nina Peršak, Ashgate Publishing Company, Burlington, 2014, str. 14-18 (poglavje Norms, Harms and Disorder at the Border: The Legitimacy of Criminal Law Intervention through the Lens of Criminalisation Theory, Peršak, Nina), nato Peršak, Nina, Criminalising Harmful Conduct, The Harm Principle, its Limits and Continental Counterparts, Springer, 2007, str. 121: »Ultima ratio načelo je najprej in najbolj “načelo zakonodajne etike” […]«. Za oceno delno primerljivih argumentov, ki so relevantni na področju upravičenosti reguliranja kaznovanja (sicer za prekrške kot del kaznovalnega prava oziroma kaznivih ravnanj) glejte: Peršak, Nina: In den Nebengebieten des Strafrechts : Paternalistische Interventionen im Recht der Ordnungswidrigkeiten, (ur.:) von Hirsch, Andreas, Neumann, Ulfrid, Seelmann, Kurt, Paternalismus im Strafrecht : die Kriminalisierung von selbstschädigendem Verhalten (Studien zur Strafrechtstheorie und Strafrechtsethik, Bd. 1), 1. Auflage, Baden-Baden, Nomos, 2010, zlasti str. 190 in 180-189.
[3] Uradni list RS, št. 30/24 in 95/24 – ZIUORTSV.