Progresivne kazni

Odziv Ministrstva za pravosodje

Uvodno najprej štejemo, da je treba ločevati med zakonskim predpisovanjem kazni in nato sodno odmero kazni. Nadalje: za navedeni predlog štejemo, da verjetno izhaja iz morebitnega ocenjevanja sodne prakse. Ni pa v njem upoštevano, da je Kazenski zakonik iz leta 2008^[1] (v nadaljevanju: KZ-1) za razliko od Kazenskega zakonika iz leta 1994^[2] (v nadaljevanju: KZ) dokaj močno povišal kazni zapora (uveden dosmrtni zapor, poviševanje predpisanih kazni zapora). Za primerjavo: KZ iz leta 1994 je določal v drugem odstavku 37. člena kot najvišjo predpisano kazen zapora 20 let, leta 1999^[3] pa je bilo z zakonsko novelo določeno povišanje najvišje kazni zapora na 30 let.

Podvojitev kazni kot neke vrste samodejen ukrep (v sodni odločitvi) pa bi tudi bila v nasprotju z individualizacijo kaznovanja (45.a člen – Namen kaznovanja v zvezi z 49. členom KZ-1 – Splošna pravila za odmero kazni), kar so temeljna pravila sodobnega kazenskega materialnega prava.

Poleg tega ocenjujemo, da ni jasno, katera podvojitev kazni je mišljena – če je mišljeno za primer ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja predpisana najvišja (in ne najnižja) kazen zapora za kaznivo dejanje, temu nasprotuje prej naveden institut individualizacije kaznovanja, če pa je morda mišljena podvojitev (že kdaj prej) izrečene kazni zapora za istovrstno kaznivo dejanje, pa temu prav tako nasprotuje prej navedeni institut individualizacije kaznovanja.

Zaključno: glede na navedeno je predlog po mnenju Ministrstva za pravosodje – v zvezi z zgoraj navedenimi vidiki – neustrezen.

[1] Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US.

[2] Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popravek, 23/99, 40/04 in 95/04.

[3] Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ-A), Uradni list RS, št. 23/99.