30. 7. 2024
Odziv Ministrstva za pravosodje
V okviru resorne pristojnosti tukajšnjega ministrstva za področje kazenskega prava pojasnjujemo, da veljavna ureditev poleg odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi (klasična kazenska zaplemba oblikovana po sistemu odvzema premoženjske koristi v kombinaciji z odvzemom premoženja, ki ustreza premoženjski koristi oziroma plačila denarnega zneska, ki ustreza tej koristi, z rešitvami razširjene kazenske zaplembe), ureja tudi institut civilne zaplembe z obrnjenim dokaznim bremenom, za katerega je značilno, da ne temelji na kazenski obsodbi.
V Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju: KZ-1) je določena pravna podlaga za odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in sicer v celotnem sedmem poglavju (74. do 77.c člen KZ-1). V 74. členu je uzakonjeno temeljno načelo kazenskega prava, ki določa, da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Korist iz prejšnjega stavka se odvzame s sodno odločbo, s katero je bilo ob pogojih, določenih v tem zakoniku, ugotovljeno kaznivo dejanje. V nadaljevanju je določen še način odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi, in sicer se storilcu kaznivega dejanja primarno odvzame denar, dragocenosti in vsaka druga premoženjska korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, če pa mu jih ni mogoče odvzeti, se mu odvzame premoženje, ki ustreza premoženjski koristi (prvi odstavek 75. člena KZ-1). Če storilcu ali drugemu prejemniku koristi ni mogoče odvzeti premoženjske koristi ali premoženja, ki ustreza premoženjski koristi, se mu naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej premoženjski koristi (drugi odstavek 75. člena KZ-1). Poleg tega je v tretjem in četrtem odstavku 75. člena KZ-1 določeno še, da se premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, lahko odvzame tudi tistim, na katere je bila prenesena brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, če so vedeli ali bi bili mogli vedeti, da je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Če je bila premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, prenesena na bližnje sorodnike storilca kaznivega dejanja (razmerja iz 224. člena KZ-1), ali če je bilo zaradi onemogočanja odvzema premoženjske koristi (iz prvega odstavku 75. člena KZ-1) na te osebe preneseno kakšno drugo njegovo premoženje, se jim odvzame, razen če dokažejo, da so zanj plačali dejansko vrednost. Prav tako je v KZ-1 urejena pravna podlaga za odvzem premoženjske koristi pravni osebi, odvzem premoženja zaradi kaznivih dejanj, storjenih v hudodelski združbi ter odvzem premoženja, pridobljenega v zvezi s kaznivim dejanjem.
V Zakonu o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) je v 498.a do 501. členu urejen postopek za odvzem premoženjske koristi, podkupnin ter denarja ali premoženja nezakonitega izvora. V 498.a členu ZKP je določen odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora, ki izvira iz taksativno naštetih kaznivih dejanja tudi v primerih, če ni bila izrečena obsodilna sodba. V 499. členu ZKP je določeno, da se premoženjska korist, ki je bila dosežena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ugotavlja v kazenskem postopku po uradni dolžnosti. Sodišče in drugi organi, pred katerimi teče kazenski postopek, morajo med postopkom zbirati dokaze in raziskovati okoliščine, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi. Če uveljavlja oškodovanec premoženjskopravni zahtevek, naj se mu vrnejo stvari, ki so bile pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma znesek, ki ustreza njihovi vrednosti, se ugotavlja premoženjska korist samo v tistem delu, ki ni zajet s premoženjskopravnim zahtevkom.
Nadalje pojasnjujemo, da je od leta 2011 v veljavi tudi Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (v nadaljevanju: ZOPNI), ki daje pravno podlago za t .i. civilni odvzem premoženja nezakonitega izvora. Ker po KZ-1 v kazenskem postopku ni mogoče odvzeti vsega premoženja, v zvezi s katerim obstaja sum, da je nezakonito, je v 5. členu ZOPNI določeno, da je premoženje nezakonitega izvora, če ni dokazano, da je bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način. Domneva se, da premoženje ni bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način, če je podano očitno nesorazmerje med njegovim obsegom in dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, ki jih je oseba, zoper katero teče postopek po tem zakonu, plačala v obdobju, v katerem je bilo premoženje pridobljeno. Postopek odvzema se začne s finančno preiskavo, ki se izvede v skladu z ZOPNI, če se v predkazenskem ali kazenskem postopku izkažejo razlogi za sum, da je bilo storjeno kataloško kaznivo dejanje, da posamezne osebe razpolagajo s premoženjem nezakonitega izvora in njegova skupna vrednost presega 50.000 eurov in da navedeno premoženje ne predstavlja premoženjske koristi, pridobljene s kataloškim kaznivim dejanjem ali zaradi njega.
Glede na vse zgoraj navedeno, Ministrstvo za pravosodje meni, da je odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi in premoženja nezakonitega izvora ustrezno pravno urejen in daje ustrezno pravno podlago za izvedbo postopkov tako v kazenskem kot tudi v civilnem postopku.