Uzakoniti pravico za vse delavce da lahko delajo 8 ur na dan- polni delovni dan
Zdravje prihaja iz reda. Redni delovni čas bi moral biti za poklice, ki se opravljajo od ponedeljka (pon) do petka (pet) v jutranji smeni 8 ur na dan ob enakih časovnih razporedih ali približno enakih (premakljivo do ene ure razmika). Za poklice, ki se opravljajo vseh 7 dni v tednu in 24 ur na dan bi red moral predstavljati delo v 3 izmenah: jutranja, popoldanska in nočna, vsaka z delom zaporednih 5 dni v tednu (ne glede na sobote in nedelje) po 8 ur na dan, nato 2 dni počitka in menjava izmene. Tak redni delovni čas omogoča tedenski počitek 2 dni, katera vrednost med državljani je zelo visoka, ker je minimalni počitek od dela na letni ravni 20 dni (procentualno ga ima veliko državljanov, večina državljanov zelo blizu 20 dni na leto), kar ni veliko, na mesečni ravni je to niti 2 dni na mesec. S tem v zvezi je življenska vrednota zaslužiti si svoj kruh in ne biti po nepotrebnem na grbi drugim, oziroma vrednota tukaj je: Delam zato da živim. Kot družba moramo to vrednoto podpirati in skrbeti da ne preidemo v napačno smer, ko se govori: Živim zato da delam. Vedno pa je prav, da se posamezniku omogoči da lahko dela več kot 8 ur na dan in več kot 5 zaporednih dni, vendar na dolgi rok kaj je resničen doprinos takega posameznika v resničnem svetu z obstoječimi omejitvami, ki so izmerljive (zdravstvena stroka).