1. 10. 2024
Odziv Ministrstva za solidarno prihodnost
V predlogu državljanov je izražena pobuda po spremembi Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/23; v nadaljnjem besedilu: ZDOsk-1) na način, da se uporabnikom, ki bodo po oceni upravičenosti uvrščeni v 4. ali 5. kategorijo DO zagotovi denarni prejemek v višini plače družinskega oskrbovalca (v nadaljnjem besedilu ODČ), država pa bi privarčevala za vse prispevke in dodatke kot npr. regres, malico, dopust in bolniško nadomestilo. Avtorji predloga opozarjajo tudi, da je dodatek za pomoč in postrežbo (v nadaljevanju: DPP) pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pravica do denarnega prejemka pa pravica iz zavarovanja za DO in se zato obe pravici med seboj ne bi smeli izključevati.
V zvezi s tem najprej pojasnjujemo, da pri pravici do ODČ ne gre za delovno razmerje. ODČ ima, skladno z 22. členom ZDOsk-1, pravico do:
- delnega plačila za izgubljeni dohodek (1,2 oz. 1,8-kratnik minimalne plače);
- vključitve v obvezna socialna zavarovanja;
- načrtovane odsotnosti (21 dni na leto) in
- usposabljanja in strokovnega svetovanja.
ODČ torej ni upravičen do dodatkov in povračil, določenih znotraj Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS), kot npr. dodatkov za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, dodatka za delovno dobo, povračil stroškov za prehrano med delom, regresa… ODČ prav tako ni upravičen do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Pravico do ODČ bodo lahko koristile zavarovane osebe, ki bodo po oceni upravičenosti do DO, uvrščene v 4. ali 5. kategorijo DO, torej osebe s težko ali najtežjo omejitvijo samostojnosti in sposobnosti samooskrbe. Vendar pa je pravica do ODČ le ena izmed 4 pravic. Zavarovane osebe, ki nimajo svojcev, ki bi lahko postali ODČ ali ne živijo skupaj z njimi, bodo lahko izbrali DO na domu, DO v instituciji ali denarni prejemek.
Ministrstvo se zaveda, da neformalna oskrba svojcev prinaša znatno breme za neformalne oskrbovalce, tudi v smislu slabšanja telesnega in duševnega zdravja, zato je namen sistemske ureditve DO v Sloveniji, zagotoviti zadostno mrežo izvajalcev, ki bodo nudili DO na domu in DO v instituciji. Kljub temu pa ZDOsk-1 omogoča tudi pravico do denarnega prejemka, predvsem z namenom kritja stroškov neformalne oskrbe v tistih družinah, kjer je neformalna oskrba kakovostna in varna in želijo to vrsto oskrbe ohraniti še naprej. Poudarjamo pa, da želimo spodbujati vključevanje upravičencev do DO v formalne oblike oskrbe, ki razbremenjujejo družinske člane pri zagotavljanju oskrbe, zato je tudi vrednost denarne pravice znatno nižja od vrednosti nedenarnih pravic.
Pomembno je poudariti še, da se bo, skladno s 17. členom ZDOsk-1, višina vrednosti denarnega prejemka za posamezno kategorijo DO usklajevala najmanj enkrat letno, in sicer 1. marca tekočega leta z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. Prva uskladitev vrednosti denarnega prejemka pa se bo opravila 1. marca 2026.
Vezano na predlog državljanov, da se omogoči hkratno prejemanje DPP in denarnega prejemka, saj gre za pravici iz dveh različnih zavarovanj, najprej pojasnjujemo, da so po Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56/92, 42/94 - odl. US, 1/99 - ZNIDC, 41/99, 36/00 - ZPDZC, 54/00 - ZUOPP, 26/01, 110/02 - ZIRD, 2/04, 7/04, 69/05 - odl. US, 21/06 - odl. US, 105/06, 114/06 - ZUTPG, 23/07, 41/07, 61/10, 62/10 - ZUPJS, 40/11, 40/11 - ZUPJS-A, 57/12, 39/16, 52/16 - ZPPreb-1, 15/17 - DZ, 29/17, 54/17, 21/18 - ZNOrg, 31/18 - ZOA-A, 28/19, 189/20 - ZFRO, 196/21 - ZDOsk, 163/22 - ZDOsk-A, 82/23, 84/23 - ZDOsk-1) upravičenci do družinskega pomočnika sicer obdržali pravico do DPP, ki ga so prejemali po drugih predpisih, pri čemer pa je bilo potrebno k vlogi za uveljavljanje pravice do družinskega pomočnika priložiti pisno izjavo, s katero se je dovolilo, da izplačevalec dodatek, do katerega je upravičenec upravičen v času, ko mu oskrbo nudi družinski pomočnik, izplačuje Republiki Sloveniji.
DPP je namenjen financiranju pomoči in postrežbe za opravljanje vseh ali večine osnovnih življenjskih opravil. Pomoč in postrežbo je, v primeru, da je bil posameznik upravičen do družinskega pomočnika, opravljal družinski pomočnik, zato so se sredstva DPP postrežbo preusmerila v njegov dohodek.
Glede na navedeno ne bi bilo smiselno, da bi pravica do DPP zavarovancu ostala, saj bi se denarna sredstva prav tako nakazovala državi, zato se je zakonodajalec navedeno odločil urediti na način, da se pravica do DO in pravica do DPP izključujeta. Zavarovanci, ki že uživajo DPP in se ne bodo odločili za katero izmed pravic do DO, bodo tudi po 1. 12. 2025 ostali uživalci DPP. Zavarovanci, ki se bodo odločili za eno izmed pravic do DO, pa niso uživalci DPP, bodo postali uživalci ene izmed pravic do DO, če bodo izpolnjevali pogoje. Tisti, ki so uživalci DPP, pa bi rajši postali uživalci ene izmed pravic do DO, pa ne morejo biti hkrati uživalci DPP, saj gre za primerljivi pravici kot to določa 11. člen ZDOsk-1 in je potem vsebinsko natančneje določeno v 38. členu ZDOsk-1.
DPP iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja je namenjen kritju povečanih odhodkov upravičenca za plačilo tuje nege, ki jo potrebujejo zaradi svojega zdravstvenega stanja ter je bil v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja (za nekatere upravičence pa je zajet v drugih predpisih) kot dodatna pravica vključen med drugim tudi zato, ker so bili v preteklosti neuspešni poskusi vzpostavitve sistema DO oziroma drugačnih zakonskih podlag, s katerimi bi se zagotavljale pravice dolgotrajne nege in oskrbe, vezane na potrebno po tuji pomoči pri zadovoljevanju življenjskih potreb. Omenjeno se je z vzpostavitvijo sistema DO spremenilo. Ker gre za enovit sistem, je smiselno, da se tudi pravice uredijo enotno, saj navsezadnje tudi v sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja niso bile vezane ne višino plačanih prispevkov ter v odvisnosti od višine prejemkov iz predhodnega zavarovanja, temveč v povezavi z zdravstvenim stanjem ter potrebo bo tuji pomoči pri zagotavljanju osnovnih življenjskih opravil. Namen vzpostavitve sistema DO ni v podajanju dodatnih pravic, temveč v zagotavljanju pravic, vezanih na DO, v enovitem sistemu.
Odvisnost od dolgotrajne nege in oskrbe posameznikov je materija bistveno bolj povezana z oskrbo v starosti kot pa s preteklim delom ter izpadom dohodka v času nastanka zavarovalnega primera, čemur je primarno namenjen sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato je umestitev v sistem DO smiselna. Naj ob tem izpostavimo, da je bilo tudi v veljavni ureditvi mogoče pravico do DPP pridobiti na podlagi različnih zakonskih podlag, pri čemer tudi v primeru izpolnjevanja pogojev iz različnih zakonov ni bilo možno za isti namen ohranjati obeh pravic, temveč je bila na strani upravičenca odločitev za eno izmed pravic, ki so se zagotavljale za ta namen. Navedeno je tako urejeno tudi v 104. členu ZPIZ-2. Poenotenje pravil za priznavanje tega dodatka na enem mestu je tako smiselno, kopičenje pravic za isti namen pa neustrezno ter nepregledno, tako z vidika morebitnih upravičencev kot tudi organov, ki pravice priznavajo.
V okviru DO je DPP torej primerljiva pravica pravicam iz DO, ker osebe, ki potrebujejo pomoč in postrežbo to pridobijo iz naslova nedenarnih ali denarnih pravic do DO.