8. 4. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V Sloveniji v 2. pokojninski steber uvrščamo dodatno pokojninsko zavarovanje, ki predstavlja temeljno obliko varčevanja za starost v Sloveniji in jo država spodbuja z davčnimi olajšavami. Gre za zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja, z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih s pokojninskim načrtom ali z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2), zagotovi pravica do dodatne pokojnine ali druge pravice. Gre za namensko varčevanje na osebnih varčevalnih računih z namenom zagotovitve dodatnih prihodkov po upokojitvi v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
V skladu z ZPIZ-2 se sredstva vplačana v dodatno pokojninsko zavarovanje zbirajo in upravljajo v pokojninskih skladih, oblikovanih na podlagi tega zakona. Pokojninski sklad se lahko oblikuje kot vzajemni pokojninski sklad, krovni pokojninski sklad ali kritni sklad. Pokojninske sklade lahko oblikujejo in upravljajo pokojninske družbe, zavarovalnica in banke.
Glede izbire upravljavca pokojninskega sklada prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je v ZPIZ-2 za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje (dodatno pokojninsko zavarovanje financira delodajalec) določeno, da ga izbere delodajalec v postopku oblikovanja pokojninskega načrta, pri čemer lahko delodajalec oblikuje in financira več pokojninskih načrtov pri različnih upravljavcih pokojninskih skladov. Pri individualnem dodatnem pokojninskem zavarovanju (dodatno pokojninsko zavarovanje financira zavarovanec sam) pa zavarovanec sam določi upravljavca pokojninskih skladov in pokojninski sklad v katerem želi varčevati.
Upravljavska provizija pokojninskih skladov je omejena z ZPIZ-2 in lahko znaša največ 1 % od povprečne letne čiste vrednosti sredstev pokojninskega sklada. Navedbe iz predloga o oderuških letnih provizijah pokojninskih skladov v višini 3% tako niso resnične.
Pri nalaganju sredstev v indeksne sklade (ETF) ne gre za dodatno pokojninsko zavarovanje v skladu z ZPIZ-2. Gre za finančni produkt, ki ni primerljiv z dodatnim pokojninskim zavarovanjem, saj ne izpolnjuje zahtev za pokojninske sklade in upravljavce pokojninskih skladov, ki so določeni z ZPIZ-2. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da lahko upravljavci pokojninskih skladov zbrana sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja nalagajo tudi v indeksne sklade (ETF).
Državljani lahko varčujejo z nalaganjem sredstev v indeksne sklade (ETF), vendar pri tem ne more iti za produkt, ki ga država spodbuja z davčnimi olajšavami za dodatno pokojninsko zavarovanje.
Preoblikovanja 2. pokojninskega stebra na predlagan način ne podpiramo.