Pravica do invalidnine za telesno okvaro

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

V zvezi z navedeno pobudo z vidika obstoječe pokojninske in invalidske zakonodaje uvodoma pojasnjujemo, da je telesna okvara po predhodno veljavni zakonodaji predstavljala poseben zavarovalni riziko v sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in je bila lahko podana ne glede na to, ali je povzročala invalidnost ali ne oziroma neodvisno od tega, ali je vplivala na preostalo delovno zmožnost zavarovanca. Obstajala je, če je pri zavarovancu nastala izguba, bistvena poškodovanost posameznih organov ali delov telesa, ki je zahtevala večji napor pri zadovoljevanju življenjskih potreb. Namen invalidnine za telesno okvaro je bil v nadomestitvi in omilitvi problemov v zasebnem življenju zavarovanca.

Ob reformiranju pokojninskega in invalidskega sistema v letu 2012 je bila ugotovljena vprašljiva umeščenost telesnih okvar v okvir tega sistema, saj ni nujno, da je bila v primeru telesne okvare podana tudi zmanjšana delovna zmožnost zavarovanca. Ob dejstvu, da gre za pravico, ki predstavlja odstop od drugih pravic iz invalidskega zavarovanja, ki zavarovancu zagotavljajo kontinuiran mesečni dohodek kot nadomestitev izpadlega dela dohodka zaradi ugotovljene invalidnosti oziroma zmanjšane delovne zmožnosti, se je zakonodajalec odločil, da se pravica do invalidnine uredi izven sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Odločitev je temeljila tudi na dejstvu, da so posamezniki lahko pridobili invalidnino na podlagi različnih predpisov, zaradi česar je bilo odločeno, da se ureditev telesnih okvar uredi izven sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer enotno za vse posameznike in ne zgolj za zavarovance, kot je veljalo do sedaj, saj zavarovalni riziko ni povezan s preostalo delovno zmožnostjo ter zmanjšanjem dohodka v primeru, ko je ta delovna zmožnost omejena.

ZPIZ-2, ki je začel veljati s 1. 1. 2013, je tako prinesel bistvene spremembe ureditve telesnih okvar, saj telesne okvare kot zavarovalnega rizika ne predvideva več, kar pomeni, da invalidnina za telesno okvaro ne sodi več med pravice, določene z ZPIZ-2 (zakon ne ureja več zavarovanja za telesno okvaro in tako tudi ne pravice do invalidnine). Pravica je bila tako izvzeta iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, njeno urejanje pa prenešeno v predpise s področja varstva invalidov, kjer naj bi bila pravica ponovno urejena. Razlog je predvsem v dejstvu, da telesna okvara nujno ne vpliva na preostalo delovno zmožnost posameznika in ob upoštevanju, da je invalidnino mogoče pridobiti na podlagi različnih kriterijev in različnih predpisov ter z namenom, da bi se uredila enotno v enem predpisu in na podlagi enotnih kriterijev. Pravico do invalidnine ZPIZ-2 ureja zgolj še v prehodnih in končnih določbah, in sicer so bili do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov (3. odstavek 403. člena ZPIZ-2) posamezniki od 1. 1. 2013 najprej upravičeni do invalidnine samo, če je telesna okvara nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, od 7. 8. 2021 dalje, ko je pričel veljati Zakon o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2J), pa lahko zavarovanci pridobijo pravico do invalidnine tudi za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, pri čemer se pri pripravi izvedenskih mnenj do uveljavitve novega seznama o vrstah in stopnjah telesnih okvar uporablja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 38/83 in 66/89).

Dne 15. 10. 2021 je bila v Uradnem listu objavljena Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar (v nadaljevanju: Odredba), pri čemer so bile v prilogi, ki se imenuje Seznam telesnih okvar, določene vrste in stopnje telesnih okvar. Odredba je začela veljati 30. 10. 2021, kar pomeni, da od tega dne dalje velja nov Seznam telesnih okvar, z istim dnem pa se je prenehal uporabljati Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar.

Invalidnina je sicer mesečni denarni prejemek, ki ga lahko zavarovanec pridobi zaradi določene telesne okvare, nastale med zavarovanjem. Invalidnino prav tako lahko pridobi uživalec starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ali uživalec sorazmernega dela te pokojnine na podlagi Uredbe 883/04, če je telesna okvara nastala v času uživanja pokojnine. Do invalidnine za telesno okvaro zaradi poškodbe pri delu/poklicne bolezni ali bolezni/poškodbe zunaj dela pa ni upravičena oseba, ki je bila do nastanka telesne okvare pretežni del zavarovalne dobe zavarovana za ožji obseg pravic. V primeru, da telesna okvara ni nastala med zavarovanjem oziroma da je nastala pred vključitvijo v zavarovanje, zavarovanec pravice do invalidnine za telesno okvaro ne more pridobiti. V primeru, da se je taka telesna okvara poslabšala med zavarovanjem, se invalidnina odmeri za telesno okvaro, ki jo predstavlja poslabšanje. Iz navedenega izhaja, da oseba tako ne more pridobiti pravice do invalidnine na podlagi telesne okvare, ki je nastala v otroštvu (zaradi bolezni), najstniških letih ali je bila podana tik ob začetku redne zaposlitve.

Z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja bi se tako lahko strinjali, da obstaja različna obravnava med posamezniki, pri katerih je nastala telesna okvara. ZPIZ-1 v povezavi z ZPIZ-2 namreč ureja možnost pridobitve invalidnine zgolj v primeru obstoja zavarovanja, kar pomeni, da brez te pravice ostanejo posamezniki, pri katerih je ravno tako lahko podana enaka ali še hujša stopnja telesne okvare, ki pa je nastala v času, ko posameznik ni bil zavarovan. Glede na to, da telesna okvara nujno ne vpliva tudi na delovno zmožnost posameznika in da njen namen ni v kritju izpada dohodka, kakor to velja za druge pravice, ki se priznavajo iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč v nadomestitvi in omilitvi težav v zasebnem življenju zavarovanca, ki pa največkrat niso finančne narave, menimo, da je potrebna enotna ureditev invalidnin za vse posameznike, pri katerih obstaja telesna okvara, in sicer izven pokojninskega sistema, saj zavarovalni riziko ni povezan s preostalo delovno zmožnostjo ter zmanjšanjem dohodka v primeru, ko je ta delovna zmožnost omejena. Glede na to, da je bil že sprejet predpis, ki ureja nov seznam vrst in stopenj telesnih okvar, bo treba čim hitreje sprejeti še ustrezne predpise s področja varstva invalidov, ki bi omenjeno tematiko urejali tako, kot je že prvotno predvidel zakonodajalec, torej neodvisno od zavarovanja ter zgolj v odvisnosti od vrste in stopnje telesnih okvar, kar bi vzpostavilo enoten sistem priznavanja pravic na tej podlagi. Potrebno je tako vzpostaviti celovite rešitve, ki bodo enako obravnavale posameznike v enakem položaju.