25. 3. 2024
Odziv Ministrstva za javno upravo
Ministrstvo za javno upravo, pristojno tudi za področje javnega naročanja, je preučilo posredovani predlog za spremembo Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN), ki ureja postopek pravnega varstva na področju javnega naročanja. Predlagani sta dve spremembi ureditve, in sicer prvič, da se dopusti le ena vloga za pravno varstvo v vsakem predmetnem postopku javnega naročanja ter drugič, da stroške zamude oz. stroške škode, ki naročniku nastane zaradi trajanja postopka pravnega varstva, krije neuspešni pritožnik.
Uvodoma pojasnjujemo, da sta pravici do pravnega sredstva in sodnega varstva eni od temeljnih pravic modernih demokratičnih družb in sta v Republiki Sloveniji zagotovljeni že na podlagi Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a). Zahteva, da se v posameznem postopku javnega naročanja lahko vloži le ena zahteva za revizijo, bi predstavljala resno omejevanje pravic pritožnikov, saj bi jih omejila na način, da bo le najhitrejši lahko izvršil svojo pravico do pravnega sredstva. To bi lahko vodilo do številnih zlorab postopka ter bi po oceni Ministrstva za javno upravo porušilo ravnovesje moči med ponudniki in naročnikom ter od ponudnikov zahtevalo tudi dogovarjanje o sodelovanju pri izvajanju pravice do pravnega varstva, kar pa bi posledično lahko vodilo tudi do nezaželenega dogovarjanja ter dodatno oslabilo konkurenčnost, transparentnost in integriteto na javno naročniškem trgu. ZPVPJN že sedaj vsebuje različne institute s katerimi se želi preprečiti neutemeljeno vlaganje zahtevkov za revizijo, katerih edini cilj je zloraba postopka pravnega varstva za druge (nedopustne) interese. Na podlagi 14. člena ZPVPJN je aktivna legitimacija v predrevizijskem in revizijskem postopku priznana le subjektu, ki je pravočasno oddal ponudbo ali prijavo v predmetnem javnem naročilu, razen če gre za zahtevo za revizijo pred potekom roka za oddajo ponudb oz. prijav. Na podlagi 16. člena ZPVPJN ima vlagatelj tudi številne omejitve v primeru novega zahtevka za revizijo v istem ali ponovljenem postopku; ne presojajo se dejanja, ki se nanašajo na isti ali ponovljeni postopek oddaje javnega naročila in o katerih sta naročnik ali Državna revizijska komisija že pravnomočno odločila, prav tako vlagatelj v novem pravovarstvenem postopku ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka. Vlagatelj prav tako ne more biti uspešen z zahtevkom, če bi lahko prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Na podlagi 16.a člena ZPVPJN je pogoj za uspešnost zahtevka za revizijo, če se pri presoji očitanih kršitev ugotovi, da je ravnanje naročnika kršitev, ki bistveno vpliva na oddajo javnega naročila. Na podlagi navedenega torej vse, kar predlaga predlagatelj, obstoječa zakonodaja že ureja in ne omogoča večkratnega presojanja istih kršitev.
ZPVPJN določa kratke roke za sprejem odločitve, ki jih morajo spoštovati tako naročnik kot Državna revizijska komisija, prav tako pa v 37.a členu ureja prednostno odločanje v revizijskem postopku, s katerim se očitajo kršitve v postopku oddaje javnega naročila, ki se sofinancira iz evropskih sredstev in v postopku oddaje javnega naročila, katerega ocenjenega vrednost znaša 10 milijonov eurov ali več, ne glede na vir financiranja.
V zvezi z drugim predlogom pa pojasnjujemo, da sta določitev škode in odškodnine za škodo vprašanje civilnopravne narave. Že sedaj ima naročnik možnost, da s civilnopravno tožbo od subjekta zahteva povrnitev nastale škode v primeru, v kolikor bi nek gospodarski subjekt z zlonamerno zlorabo pravice do pravnega sredstva povzročil škodo naročniku, pri čemer pa bo naročnik moral dokazati vse elemente odškodninskega zahtevka.
Prav tako pa ZPVPJN vsebuje institute, ki so uporabljivi v takšnih situacijah. 21. člen ZPVPJN ureja zlorabo pravice do pravnega varstva. V kolikor stranke postopka z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo na podlagi postopka pravnega varstva v javnem naročanju, jim Državna revizijska komisija lahko izreče denarno kazen v višini do 1.300 €. Prav tako pa ZPVPJN v 70. členu že sedaj vsebuje določbo, da mora vlagatelj naročniku in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, če zahtevek za revizijo ni utemeljen. Stroški predrevizijskega in revizijskega postopka pa vključujejo takso za predrevizijski in revizijski postopek ter druge izdatke, vključno s stroški dela, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov.
Na podlagi navedenega Ministrstvo za javno upravo ocenjuje, da konkretni predlogi sprememb ZPVPJN niso primerni za nadaljnjo obravnavo, obstoječi predpisi pa že sedaj nudijo dovolj institutov, ki omogočajo ustrezno pravno obravnavo opisane situacije.