25. 3. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja v zvezi s posredovano pobudo uvodoma pojasnjujemo, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23; v nadaljevanju: ZPIZ-2) pojma »delovna doba« ne pozna in ne opredeljuje več in nanjo posledično tudi ne veže nobene od pravic (ga je pa opredeljeval predhodno veljavni ZPIZ-1 in na delovno dobo v določenih primerih vezal tudi pravico do starostne pokojnine).
Pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz pokojninske zakonodaje v skladu z ZPIZ-2 sta pomembni predvsem pokojninska doba ter pokojninska doba brez dokupa. V pokojninsko dobo se po ZPIZ-2 vštevata tako zavarovalna doba (obdobje, ko je bil zavarovanec obvezno ali prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki) kot tudi posebna doba (obdobja, ki se v pokojninsko dobo štejejo ne glede na plačilo prispevkov), glede na dopolnjeno pokojninsko dobo pa se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in se določi odstotek za odmero pokojnine. ZPIZ-2 nadalje opredeljuje tudi definicijo pokojninske dobe brez dokupa, v katero se všteva obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje; obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. decembra 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki; obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013, če se je oseba prostovoljno vključila v obvezno zavarovanje pred 31. decembrom 2012, vendar zgolj do prve prekinitve zavarovanja in pod pogojem, da so bili za to obdobje plačani prispevki; dokupljeno zavarovalno dobo do 31. decembra 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki; obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti ter obdobja delovnega razmerja v tujini.
Kot avtor pobude ugotavlja že sam, je v RS vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov (t.i. študentskega dela) obvezna od 1. 2. 2015 dalje. Novosti glede obveznosti vključitve teh oseb v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je prinesel 3. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 95/14; v nadaljevanju: ZUJF-C), iz katerega izhaja, da se v skladu z 18. členom ZPIZ-2 obvezno zavarujejo tudi dijaki, ki so že dopolnili 15 let starosti, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter opravljajo začasna in občasna dela v skladu s predpisi, ki urejajo ta dela.
Mladi, ki preko pooblaščenih organizacij opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov, so tako od 1. februarja 2015 vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter iz tega naslova pridobijo določen obseg zavarovalne dobe še pred vstopom na trg dela. Trajanje dobe se ugotovi tako, da se prizna po 1 mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60% povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60% povprečne mesečne plače, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu (po dnevih).
Navedena sprememba zakonodaje je tako šele od 1. februarja 2015 dalje omogočila vključitev v socialna zavarovanja za osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov, zaradi česar se jim za to obdobje tudi prizna zavarovalna doba. ZUJF-C, ki je pričel veljati s 1. 2. 2015, tako problematiko ureja zgolj od navedenega dne dalje, ne pa tudi za nazaj. Pravna podlaga za vključitev v socialna zavarovanja pred navedenim datumom tako ni obstajala, zaradi česar tudi ni obstajala obveznost plačevanja prispevkov iz naslova opravljanja študentskega in dijaškega dela. Ker prispevki iz tega naslova niso bili plačani, tudi ni mogoče priznati zavarovalne dobe iz tega naslova. Prav tako niso obstajale ustrezne evidence, ki bi na primer omogočale pravično ureditev položaja za nazaj ter določitev ustrezne višine prispevkov, ki bi morali biti plačani v ta namen. Osnova za določitev pokojninske osnove se za zavarovance iz 18. člena ZPIZ-2 (tudi za dijake in študente, ki opravljali začasno in občasno delo) namreč oblikuje na podlagi podatkov Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS), pri čemer le-ta v tekočem letu posreduje Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) podatke o zaslužkih in odtegljajih dijakov in študentov iz naslova začasnega in občasnega dela dijakov in študentov v preteklem letu, Zavod pa nato za nazaj ugotovi status zavarovanca in izračuna obseg njihovih pravic (dolžina pokojninske dobe). Pred 1. 2. 2015 delodajalci FURS-u niso bili dolžni posredovati REK obrazcev za osebe, ki so opravljale študentsko delo, kar pomeni, da tudi evidence na tem področju ne obstajajo.