Prepoved objave neresničnega/neobstoječega delovnega mesta // Objave lažnih delovnih mest
Evropska zakonodaja se že nekaj let in zgolj navidezno ostro loteva varstva osebnih podatkov. Zakoni, kot večinoma mrtva črka na papirju, služijo predvsem manihanicajm in sprenevedanju. Zakoni postanejo veljavni zgolj takrat, ko je potrebno vplivne posameznike ali posameznice "zaščititi" pred roko pravice. V pretiravanju o varovanju zasebnosti se je od spletnih mojstrov zahtevala tehnična izvedba opozoril o piškotkih ipd. neumnosti, a v državah, tudi pri nas, se osebne podatke krade na številne načine.
Eden takšnih načinov je objavljanje neresničnih delovnih mest.
Uvedba preproste prepovedi objave neresničnega delovnega mesta ni absolutno nikomur na škodo, je pa absolutno vsem v korist. Lažna delovna mesta se objavljajo iz številnih razlogov, med katerimi ni niti enega samega, ki bi sodil v etično, moralno in zakonsko sprejemljive okvirje.
Podjetja, ki redno objavljajo lažna delovna mesta, kopičijo osebne podatke, česar ne preverja nihče, čeprav gre za direktno kršitev veljavne zakonodaje:
Mercator, Spar, HS Plus, Fotona, Hervis, KIA, Hofer, OBI, Etrel, Rekruter, Rutar Marketing itd. Potem so tukaj agencije Kariera, Trenkwalder, Dekra ipd.
Kaj družba pridobi s prepovedjo objave neresničnih delovnih mest?
- Bolj realen prikaz stanja na trgu dela
- Preprečevanje zlorab: podjetja zlorabljajo iskalce zaposlitve za brezplačno delo pod pretvezo hipotetičnih nalog,
- zavod za zaposlovanje končno dobi polno funkcijo in preneha biti področje popolne neučinkovitosti
- dejansko udejanjenje zakonodaje na področju ZDR, ZVOP-2. Smiselni postanejo tudi členi obeh zakonov, ki so zdaj povsem izničeni, zaradi popolnega kaosa pa praktično neuporabni
- večja preglednost zaposlovanja
- manj mahinacij in "zrihtanih služb", več pravičnosti pri zaposlovanju. Zaposlitev je v ekonomski družbi eksistenčnega pomena, zato bi zaposlovanje moralo biti v okvirjih pravičnosti
Kako urediti področje?
- popolna ukinitev vseh zaposlitvenih agencij in prenos trga dela na zavod za zaposlovanje
- ukinitev vseh portalov za objavo lažnih delovnih mest (Moje Delo, Optius, Zaposlitev itd.), ter ohranjanje samo in izključno portala pod okriljem zavoda za zaposlovanje
- uvedba temeljite preiskave na področju osebnih podatkov za podjetja MOJE DELO, OPTIUS, TRENKWALDER, ADECCO ipd. in raziskava o tem, kaj storijo z osebnimi podatki uporabnikov in uporabnic
- uvedba transparentnih selekcijskih postopkov. Zdaj se ljudem za dobro predstavi reč, ki je v resnici izjemno slaba. Navedba zaupnosti je namreč zavajanje ljudi v to, da mislijo, da se jih pred nečem ščiti. Podjetja morajo biti dolžna na vprašanje odgovoriti "koga so zaposlili na prosto delovno mesto", da se lahko po potrebe uvede preiskava o diskriminaciji ali katerikoli drugi kršitvi, kar ta hip ni možno oz. ne učinkovito.
- po vsaki objavi delovnega mesta obvezen, zakonsko določen okvir, v katerem se objavi iniciale zaposlene osebe in datum zaključka selekcijskega postopka. Ker ni transparentnosti, je povsem onemogočena uveljavitev določenih zakonskih členov v ZDR, ZVOP-2 in tudi KZ.
- uvedba obrnjenega dokaznega bremena ob prijavi objave neresničnega oglasa za prosto delovno mesto. Ko se ugotovi, da je bil razpis razveljavljen, uvedba preiskave na področju varovanja osebnih podatkov (kje so, kaj je podjetje storilo z njimi, zakaj je selekcijski postopek ukinjen itd.
- kazenska odgovornost za kršitelje, ki so, zavedajoč se, da to počnejo, kršili ZVOP-2 ali ZDR
- uvedba zahteve, da se mora pojasniti razlog za zaključek razpisa brez zaposlitve kandidata. V primeru specifičnih razlogov se določijo tudi omejitve, ki jih posamezen razlog sproži. PRIMER: Če je razlog nelikvidnost, potem se podjetju omeji možnost "kreditiranja" za 1 leto ipd. Tako kot je sankcij deležen sleherni, tako morajo določene sankcije utrpeti tudi podjetja. Tako kot mora dokumentacijo prilagati sleherni, tako bi morala dokumentacijo prilagati tudi podjetja.
- uvede se možnost zaposlitve na podlagi dokazljivega znanja, tudi z nižjo uradno stopnjo izobrazbe, ki se ga preveri s testno nalogo, a se hkrati uvede plačljivosti testnih nalog po urni postavki oz. tarifi. Testna naloga postane plačljiva glede na čas/uro in ne zaradi uporabe ali prodaje dela.
- uvedba plačljivosti intervjujev. Podjetje mora vsakemu kandidatu plačati udeležbo na intervjuju glede na krog selekcijskega postopka. Prvi krog selekcijskega postopka: 50€, drugi selekcijskega postopka 150€, tretji krog selekcijskega postopka 250€. Brezplačen se ohrani intervju na daljavo in uvede se obvezno ali vsaj dopustno snemanje video intervjujev. Podjetja se tako prisili v temeljito in dobro premišljeno kadrovanje, hkrati se pa pokrijejo stroški udeležencev razpisov, ki jim ta hip nihče ne pokriva ničesar. Ne stroškov prevoza, ne zavarovanja v času potovanja na razgovor.
Številne kadrovske agencije, portali in podjetja grobo kršijo zakonodajo na različnih področjih. Objave neresničnih delovnih mest se (sicer zgolj v delčku, ne kot primarni kazatelj) uporabljajo za prikaz lažne gospodarske rasti ipd. Nered in kaos na teh področjih ustvarja trg dela, ki je poln laži, neresničnega razvoja na eni in "pomanjkanja kadra" na drugi strani. Hkrati popolna neurejenost trga dela dopušča, da zaposlitev dobijo ljudje iz političnih strank, mimo vseh razpisov in mimo vseh kriterijev. Celo koruptivne osebe dobijo debro plačana delovna mesta, brez potrebe po pojasnilu česarkoli.