Prosta delovna mesta // Razpisi prostih delovnih mest

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Z vidika splošne delovnopravne ureditve pojasnjujemo, da Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) v prvem odstavku 25. člena določa, da mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, prosto delovno mesto oz. vrsto dela javno objaviti, razen če je podana izjema od obveznosti objave v skladu s 26. členom ZDR-1, s čimer se zagotavlja ustavna pravica do svobode dela oziroma dostopnosti vsakega delovnega mesta vsem pod enakimi pogoji. V skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDR-1 se za javno objavo šteje tudi objava, ki jo izvede zavod za zaposlovanje. Če delodajalec objavi prosto delo tudi v sredstvih javnega obveščanja, na spletnih straneh ali v javno dostopnih poslovnih prostorih delodajalca, začne rok za prijavo teči naslednji dan po zadnji objavi, kar ima podlago v tretjem odstavku 25. člena ZDR-1. Javna objava prostega delovnega mesta mora vsebovati tudi pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, kar ima podlago v prvem odstavku 25. člena ZDR-1. Drugih obveznih vsebin, ki jih mora vsebovati javna objava prostega dela, ZDR-1 ne določa.

Pravice in obveznosti delodajalca v zvezi s postopkom zaposlitve novega delavca ureja 28. člen ZDR-1. Delodajalec mora na podlagi sedmega odstavka 28. člena ZDR-1 kandidata pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi seznaniti z delom, pogoji dela ter pravicami in obveznostmi delavca in delodajalca, ki so povezane z opravljanjem dela, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi. Zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela delodajalec v skladu s petim odstavkom 28. člena ZDR-1 napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Nadalje pojasnjujemo, da sme delodajalec od kandidata zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela, kar ima podlago v prvem odstavku 28. člena ZDR-1. Kandidat je pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi dolžan delodajalcu predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in ga obvestiti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje, kot tudi o njemu znanih drugih okoliščinah, ki ga kakorkoli onemogočajo ali bistveno omejujejo pri izvrševanju obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, kar določaZDR-1 v prvem odstavku 29. člena. V skladu z drugim odstavkom 29. člena ZDR-1 kandidat ni dolžan odgovarjati na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.

Pri zaposlovanju lahko delodajalec v skladu s četrtim odstavkom 28. člena ZDR-1 tudi preizkusi znanja oz. sposobnosti kandidatov za opravljanje dela, za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi. Ob tem poudarjamo, da v primeru preizkusa znanja oziroma sposobnosti kandidatov v skladu s četrtim odstavkom 28. člena ZDR-1 ne gre za opravljanje dela in je treba ta institut ločiti od opravljanja dela v delovnem razmerju oziroma na drugih zakonitih pravnih podlagah. 

Pojasnjujemo, da je splošno delovnopravno izhodišče, da mora za zakonito opravljanje dela obstajati pravna podlaga, po kateri se lahko delo zakonito opravlja, pri čemer mora pravna podlaga slediti dejanskim okoliščinam opravljanja dela. Še enkrat poudarjamo, da v primeru preizkusa znanja oziroma sposobnosti kandidatov ne gre za opravljanje dela. Če se v konkretnem primeru izpostavljeni institut zlorablja na način, da gre dejansko za opravljanje dela za drugo osebo (tj. delodajalca), potem je treba uporabiti pravna sredstva, ki jih veljavna zakonodaja že določa.

V zvezi z varstvom osebnih podatkov izpostavljamo 48. člen ZDR-1, ki ureja varstvo delavčevih osebnih podatkov. ZDR-1 v prvem odstavku 48. člena določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in posreduje tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti, kar ima podlago v drugem odstavku 48. člena ZDR-1. Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo v skladu s tretjim odstavkom 48. člena ZDR-1 takoj izbrisati in prenehati uporabljati. ZDR-1 v četrtem odstavku 48. člena določa, da se določbe prejšnjih odstavkov uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov. 

Pojasnjujemo, da mora delodajalec v zvezi z varstvom osebnih podatkov upoštevati tudi Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) ter Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljnjem besedilu: ZVOP-2), ki je temeljni zakonski pravni vir v Republiki Sloveniji glede varstva osebnih podatkov in je v razmerju do ZDR-1 splošni predpis. 

Na podlagi izpostavljene zakonske ureditve lahko ugotovimo, da veljavna zakonodaja že ustrezno ureja položaj iskalca zaposlitve in postopek zaposlovanja novih delavcev pri delodajalcu, zato ni 
mogoče slediti predlogu. Če v praksi prihaja do kršitev (delovno) pravne zakonodaje, je ustrezno, da se uporabijo obstoječa pravna sredstva zoper takšne kršitve.