20. 3. 2024
Odziv Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport
Ministrstvo je pobudo pregledalo in preučilo obstoječe določbe Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št.130/22; v nadaljnjem besedilu: ZVPot-1) in Pravilnika o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga (Uradni list RS, št. 10/23; v nadaljnjem besedilu: pravilnik), ki opredeljujejo tudi označevanje blaga. Ministrstvo z vidika svoje pristojnosti podaja odgovor le na prvo točko predloga, saj je za odgovor na drugo točko predloga pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je prav tako prejelo zaprosilo za odgovor.
Na ministrstvu poudarjamo, da mora podjetje v skladu z določbami ZVPot-1 in pravilnika že sedaj za blago, storitev ali digitalno vsebino, ki jo ponuja potrošniku, vidno označiti ceno in vse ključne informacije o značilnostih blaga, kot na primer podatek o količini vsebine oziroma teži blaga.
Informacije o teži in ceni blaga morajo biti potrošnikom zagotovljene na prodajnem mestu na jasen in razumljiv način. Ob vsaki spremembi teže in cene blaga mora podjetje novo ceno in težo jasno označiti.
Z namenom ustrezne obveščenosti potrošnikov in lažje primerjave cen blaga mora biti ob vsakem blagu poleg prodajne cene na voljo tudi cena za enoto. V primeru znižanja cene blaga mora biti le-to označeno še s prejšnjo ceno za enoto in znižano ceno za enoto, razen kadar gre za izjeme od takšnega označevanja v skladu s pravilnikom. Blago, ki se prodaja nepakirano v razsutem stanju, pa mora imeti označeno ceno za enoto blaga.
Potrošniki lahko torej cene blaga primerjajo prek cene za enoto blaga, s tem pa dobijo jasno informacijo o tem, ali je blago dražje kot drugo istovrstno blago pri istem ali drugem podjetju, pa tudi, ali je blago dražje kot je bilo pri predhodnem nakupu, ko je bila teža blaga drugačna.
ZVPot-1 že sedaj tudi posebej prepoveduje zavajajočo embalažo blaga in določa, da ne sme biti zavajajoča glede velikosti in teže blaga ter mora biti primerna obliki in teži blaga. To pomeni, da podjetja ob zamenjavi teže blaga tega ne smejo ponujati v embalaži, ki bi zavajala potrošnika, da kupuje večjo težo blaga, kot jo bo dejansko kupil.
Za nadzor nad določbami o označevanju cen iz ZVPot-1 in pravilnika je pristojen Tržni inšpektorat RS, ki je pri svojem delu samostojen in neodvisen ter ni vezan na navodila ali mnenja pristojnega ministrstva.
Glede na podan predlog bomo na ministrstvu dodatno preučili različne možnosti označevanja cen in količine oz. teže blaga ter skrbno spremljali tovrstne prakse podjetij z vidika zagotavljanja varstva potrošnikov. Če se bo ugotovila potreba po prilagoditvi zakonodaje, pa bomo nadgradili tudi določbe ZVPot-1 in pravilnika.
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Označevanje predpakiranih živil je v EU enotno urejeno v Uredbi EU 1169/2011, ki predpisuje obvezno navedbo seznama sestavin na vsakem živilu po padajočem vrstnem redu (9. člen) ter obvezno navedbo hranilnih vrednosti (ODDELEK 3 Uredbe EU 1169/2011) in neto količine živila.
Upoštevajoč navedeno morajo biti potrošniki pri nakupu živil zelo pozorni na označbe na živilih. V kolikor se spremeni sestava ali neto količina živila, mora biti označba (med njimi hranilna vrednost in sestavine) skladna z novimi recepturami izdelka.
Proizvajalci živil so dolžni zagotavljati njihovo varnost, zato uporaba manj varnih surovin ni dovoljena. Menjava sestavin s cenejšimi se odraža tako v spremembi sestavin na deklaracijah kot tudi v spremenjenih vrednostih na hranilnih tabelah, v primeru spremembe neto količine pa v podatku za neto količino na označbi. Potrošniki lahko spremembe v recepturah in količinah posameznih pakiranj zaznajo ob prebiranju deklaracij, zato priporočamo pozornost pri nakupih.
Sicer so inšpektorji opozorjeni, da ob pregledih proizvajalcev živil preverjajo menjave surovin in ustrezne korekcije deklaracij. V okviru uradnega vzorčenja pa se pri izbranih živilih naključno preverja tudi skladnost navedb na deklaracijah.