19. 3. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ) uvodoma pojasnjuje, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 –uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23, v nadaljevanju: ZPIZ-2) ne pozna pojma zajamčena pokojnina, temveč so v 39. členu urejeni instituti najnižje in zagotovljene pokojnine. Le-te pojasnjujemo v nadaljevanju, iz avtorjevega zapisa pa gre sklepati, da je pobuda vezana na zagotovljeno pokojnino.
V zvezi z dano pobudo MDDSZ najprej pojasnjuje, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe. Po ZPIZ-2 se pokojninska osnova, od katere odmerimo starostno, predčasno, invalidsko pokojnino in tudi vdovsko pokojnino, praviloma določi na podlagi prejetih plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so bili obračunani in plačani prispevki. Poleg pokojninske osnove pa na višino pokojnine odločilno vpliva tudi dolžina dopolnjene pokojninske dobe, dosežena starost ob upokojitvi oziroma način upokojevanja (starostna, predčasna upokojitev). Pogoji za starostno upokojitev so določeni v prvem in četrtem odstavku 27. člena ZPIZ-2. Prvi odstavek določa, da zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Četrti odstavek določa, da pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec, ki je dopolnil 60 let starosti (oziroma manj zaradi znižanja starosti) in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Starostna pokojnina se skladno s prvim odstavkom 37. člena ZPIZ-2 za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 29,5 %, za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,36 %, brez zgornje omejitve. Zavarovancu, ki izpolni pogoje iz četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2 in ostane vključen ali se znova vključi v obvezno zavarovanje, se vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v obveznem zavarovanju, vendar največ do treh let zavarovanja, vrednoti na način, da se šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa vrednoti v višini 1,5 %. Zavarovanec pa lahko v skladu z 29. členom ZPIZ-2 pridobi pravico do predčasne pokojnine, ko dopolni 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe. Po prvem odstavku 38. člena ZPIZ-2 se predčasna pokojnina odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, nato pa se za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti zmanjša za 0,3 %, pri čemer je takšno zmanjšanje trajno.
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji v osnovi temelji na zavarovalnem principu, kar pomeni, da morajo biti izplačani zneski sorazmerni z vplačanimi prispevki. Ker pa gre skladno z Ustavo Republike Slovenije za sistem socialnega zavarovanja, pa osnovni zavarovalni princip dopolnjuje načelo solidarnosti, kar pomeni, da predmetni sistem zavarovanja vsebuje tudi določene elemente solidarnosti.
Temeljni solidarnostni element veljavnega sistema v prvi vrsti predstavlja odmera pokojnine od najnižje in najvišje pokojninske osnove, kar pomeni, da se od nižje/najvišje pokojninske osnove ne more izračunati pokojnina, kljub temu da je morebiti zavarovanec v sistem vplačeval odnižjega/višjega zneska. ZPIZ-2 v 30. členu določa, da se starostna pokojnina odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo osnove iz prejšnjega stavka, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970 naprej, ki so za zavarovanca najugodnejša. Na podlagi 36. člena ZPIZ-2 pa se zavarovancu odmeri starostna pokojnina od najnižje pokojninske osnove, če v letu priznanja pravice odmerjena starostna pokojnina s pripadajočimi uskladitvami ne dosega zneska starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najnižje pokojninske osnove. Zakonsko predpisana najnižja pokojninska osnova znaša 76,5 % povprečne mesečne plače, izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, in povečane za odstotek, s katerim so usklajene pokojnine od 1. januarja tekočega koledarskega leta. Najnižja pokojninska osnova od 1. januarja 2023 znaša 1.061,17 EUR, odmerjena starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe od najnižje pokojninske osnove v višini 63,5 % pa znaša 673,84 EUR. Najvišja pokojninska osnova, od katere je lahko odmerjena pokojnina, pa predstavlja štirikratnik najnižje pokojninske osnove.
Pomembne solidarnostne elemente v našem pokojninskem in invalidskem sistemu predstavljajo še instituti najnižje in zagotovljene pokojnine, ki so opredeljeni v 39. členu ZPIZ-2. Zavarovancu, ki pridobi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine po določbah tega zakona (zavarovalna doba 15 let), je v skladu s prvim odstavkom 39. člena zagotovljena najnižja pokojnina v višini 29,5 % najnižje pokojninske osnove. Najnižja pokojnina od prvega januarja 2024 znaša 337,40 EUR. Tretji odstavek 39. člena ureja zagotovljeno pokojnino, ki pripada zavarovancu, ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine in je dopolnil pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti (40 let pokojninske dobe brez dokupa in 60 let starosti ali manj zaradi znižanja starostne meje, pri invalidski pokojnini pa se v to dobo všteva tudi prišteta doba). Zagotovljena pokojnina od prvega januarja 2024 znaša 748,27 EUR. Ne glede na določbe ZPIZ-2, ki urejajo odmero invalidske pokojnine, se zavarovancu, ki je pridobil pravico do invalidske pokojnine, po četrtem odstavku 39. člena zagotavlja znesek najnižje invalidske pokojnine v višini 41 % najnižje pokojninske osnove. Najnižja invalidska pokojnina od prvega januarja 2024 znaša 468,93 EUR. Zagotovljena vdovska pokojnina po šestem odstavku 39. člena pripada vdovam in vdovcem, ki izpolnjujejo tako pogoje za pridobitev pravice do vdovske kot tudi pravice do (lastne) starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, in sicer v višini seštevka njihove starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ter osnove za odmero vdovske pokojnine, vendar največ do višine zagotovljene pokojnine (po tretjem odstavku 39. člena).
V zvezi z mnenjem avtorja, da se pokriva razlika med odmerjeno in zagotovljeno pokojnino na račun prikrajšanja drugih upokojencev, in njegovim predlogom, da naj se razlika do zagotovljene pokojnine krije iz državnega proračuna preko Centrov za socialno delo, MDDSZ pojasnjuje, da sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji predstavlja eno od oblik socialne varnosti, na podlagi katere država uresničuje svojo ustavno dolžnost zagotavljanja socialne varnosti svojim državljanom. Republika Slovenija tako na podlagi 161. člena ZPIZ-2 Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: zavod) zagotavlja sredstva iz državnega proračuna za pokrivanje obveznosti iz obveznega zavarovanja, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji, zaradi posebne ureditve posameznih pravic ali priznavanja pravic brez plačila prispevkov oziroma zaradi izpada prihodkov od prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v določenih primerih. Tako se skladno z devetintrideseto in štirideseto alinejo prvega odstavka 161. člena iz državnega proračuna zavodu zagotavljajo sredstva za izplačevanje:
- dela pokojnine v višini razlike med pokojnino, ki bi bila zavarovancu odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove ali njegove dejanske pokojninske osnove in zneskom pokojnine, določene v tretjem odstavku 39. člena (torej v primeru zagotovljene pokojnine) oziroma v četrtem odstavku 39. člena (torej v primeru najnižje invalidske pokojnine) in
- dela pokojnine v višini razlike med pokojnino, ki bi bila odmerjena vdovi ali vdovcu z upoštevanjem določb o odmeri pokojnine in zneskom zagotovljene vdovske pokojnine.
MDDSZ torej pojasnjuje, da državni proračun že zdaj zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike med zneskom pokojnine, ki je bila zavarovancu odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove ali njegove dejanske pokojninske osnove in višino zagotovljene pokojnine. Ker navedenih sredstev ne zagotavlja neposredno pokojninska blagajna, temveč državni proračun, MDDSZ meni, da je avtorjevo mnenje o prikrajšanju drugih upokojencev zmotno, predmetna pobuda pa brezpredmetna.
ZPIZ
Sektor za izvajanje zavarovanja
Na elektronski naslov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju zavod) ste dne 28. 5. 2024 poslali elektronsko pošto o nestrinjanju z višino dela vdovske pokojnine, ki ga je možno prejemati po pokojnemu zakoncu ali partnerju. Zanima vas, kam gre denar v primeru, ko posameznik umre takoj po upokojitvi. Menite, da bi moral biti omenjeni znesek precej višji, in sicer vsaj 25 %.
Zahvaljujemo se vam za izraženo mnenje in podano pobudo. Ob tem izpostavljamo, da je zavod izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in kot tak pristojen za izvajanje zavarovanje ter mora pri svojem odločanju spoštovati zakone, kot veljajo.
V zvezi s tem bi pojasnili, da slovenski sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja temelji na načelih medgeneracijskega solidarnosti in vzajemnosti ter obveznosti zavarovanja. Sredstva prejeta iz naslova obveznega zavarovanja se nikjer ne nalagajo, temveč gre za dokladni sistem, v okviru katerega se tekoči prispevki zavarovancev porabijo za izplačilo pravic predhodnih zavarovancev, ki so izpolnili pogoje za upokojitev in so se upokojili. Tako kot so predhodni zavarovanci vplačevali za svoje prednike, tudi trenutni zavarovanci plačujejo prispevke, ki se tekoče porabijo za trenutne uživalce pravic, ob pričakovanju, da bodo naslednje generacije enako storile za njih v času, ko bo nastopil trenutek njihove upokojitve. Izhajajoč iz samih temeljnih načel ter oblike sistema tako zavarovanci plačujejo prispevke, pri čemer ne vedo, kdaj in pod kakšnimi pogoji se bodo lahko sami upokojili.
Zaradi same narave sistema ima le-ta tudi nekatere omejitve. Pokojnina nadomešča dohodek, ki si ga zavarovanec zaradi nastanka zavarovalnega rizika starosti ali invalidnosti ne more več zagotavljati sam. Tako mora npr. zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, prekiniti z zavarovanjem, če želi pokojnino tudi uveljaviti, hkrati pa ne more uživati več pokojnin iz sistema, četudi bi zato izpolnjeval pogoje, temveč se mora odločiti za eno izmed njih. Izjema od slednjega se je uveljavila s pokojninsko reformo, torej Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 98/09 – ZIUZGK, 38/10 –ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU, 94/11 – odl. US, 105/11 – odl. US, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 9/17 – odl. US in 171/21 – odl. US, v nadaljevanju ZPIZ-1), ki je prvič uveljavil možnost prejemanja dela vdovske pokojnine poleg starostne pokojnine. Pred tem zakonom, ta možnost ni bila podana. Uvedba te pravice predstavlja delni odstop od splošnega načela, da upravičenci kljub izpolnjevanju pogojev ne morejo prejemati dveh pokojnin. Že tedaj so bili za vzpostavitev te pravice navedeni razlogi, kot jih izpostavljate – torej, da so bili plačani prispevki za dve pravici, čeprav se uživa zgolj ena, ter da iz tega naslova izvajalcu zavarovanja ostajajo sredstva. Kot pojasnjeno že v prejšnjem odstavku, temu ni tako. Odstotek vdovske pokojnine, ki se lahko prejema v primeru, ko uživalec lastne pokojnine izpolnjuje tudi pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, je določen v tretjem odstavku 61. člena ZPIZ-2, in sicer se lahko izplačuje tudi 15 % zneska pripadajoče vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu oziroma uživalcu pravic, določenih s tem zakonom, vendar največ do zneska v višini 11,7 % najnižje pokojninske osnove, pri čemer skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne more presegati starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninskega osnove za 40 let pokojninske dobe. ZPIZ-2N pa je v letošnjem letu prinesel še spremembo pri določitvi najnižjih pokojnin, in sicer je uvedel novo kategorijo zagotovljene vdovske pokojnine, ki se zagotavlja vdovi/vdovcu, ki izpolnjuje tako pogoje za priznanje pravice do vdovske pokojnine kot tudi pogoje za priznanje pravice do starostne ali invalidske pokojnine, vendar pa bi prejemal nizke pokojnine. V primeru izpolnjevanja pogojev ter uveljavitve ene izmed pokojnin, se tako lahko zavarovancem z nizkimi pokojninami zagotavlja zagotovljena vdovska pokojnina, in sicer v višini seštevka lastne pokojnine ter osnove za odmero vdovske pokojnine, vendar ne več od zneska zagotovljene pokojnine (748,27 evrov). Gre za dodatno kategorijo socialne varnosti znotraj sistema pokojninskega zavarovanja in ne za nadomestitev pravice do dela vdovske pokojnine, ki se zagotavlja tudi zavarovancem, katerih pokojnina je višja od zneska zagotovljene pokojnine, če za to izpolnjujejo pogoje.
Zavod tako pri odločanju višine dela vdovske pokojnine sledi zakonskim določbam. Tako kot tudi ureditev višine odmernih odstotkov ter določitev upokojitvenih pogojev je tudi sprememba višine dela vdovske pokojnine posledica širokega družbenega konsenza ter t.i. medgeneracijske pogodbe. Ob prihodnji pokojninski reformi bodo tako najverjetneje na novo vzpostavljena nekatera razmerja ter oblikovana nova medgeneracijske pogodba, o čemer bo tekla tudi javna razprava, v okviru katere lahko izrazite tudi svoja stališča glede ustreznosti višin pravic, ki se iz sistema priznavajo.
Zavod vam zato na vaše vprašanje pojasnjuje zgolj še, da je sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja oblikovan po načelu »payasyougo«, kar
pomeni, da se prispevki, ki jih tekoči zavarovanci plačajo v sistem, nikjer ne nalagajo, temveč se tekoče porabijo za financiranje uživalcev pravic. Gre za enovit sistem, kjer ob izpolnjevanju pogojev posameznik prejema pokojnino ali pa druge zakonske določene prejemke neodvisno od tega, ali ima celotno obdobje do smrti pokrito s predhodno vplačanimi prispevki ali ne oziroma povedano drugače, četudi plačani prispevki morebiti ne bi pokrili celotnega obdobja prejemanja pokojnine, se le-ta izplačuje do smrti na račun medgeneracijske solidarnosti ter vzajemnost, z namenom zagotavljanja socialne varnosti pa sistem vsebuje tudi solidarnostne elemente (odmera od najnižje pokojninske osnove, najnižja pokojnina, zagotovljena pokojnina, najnižja invalidska pokojnina, itd.), zaradi katerih se pravice odmerijo v višji višini, kot pa bi bili do nje upravičeni posamezniki, če bi se njihova pokojnina odmerila zgolj v odvisnosti od plačanih prispevkov. Ravno tako je sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja enovit sistem in ne ločuje plačevanja prispevkov posebej za nastope zavarovalnih rizikov starosti, smrti (vdovska in družinska pokojnina) in invalidnosti. Še posebej pri slednjih dveh se lahko zgodi, da prispevki niso vplačevani dolgo obdobje, pa vendar kljub temu pravice trajajo lahko daljše obdobje oziroma ves čas, ko so izpolnjeni pogoji. Verjetnost, da vplačani prispevki zadostujejo za celotno obdobje, v katerem so izplačevane dajatve, je v teh primerih še manjša, in se tako te pravice financirajo s strani preostalih zavarovancev sistema. Ravno dokladni sistem zavarovanja to omogoča. V primeru relativno hitre smrti uživalca pravic na podlagi nastopa zavarovalnega rizika starosti se tako sredstva, ki bi se sicer izplačevala, prerazporedijo po enakih načelih. Gre torej za sistem zavarovanja, pri čemer zavarovanci ne vedo kdaj, ali če sploh, bo pri njih zavarovalni primer nastopil, v kolikor nastopi, pa se iz sistema zagotavljajo in izplačujejo pravice ne glede na to, da morebiti višina predhodno vplačanih sredstev konkretnega zavarovanca ne bi zadostovala za izplačilo dajatve do smrti, kar omogoča ravno oblika sistema, kot jo imamo.
Kot že pojasnjeno, pa imate tudi sami možnost tekom priprave zakonov podati svoja stališča ter mnenja, in sicer tekom javnih razprav.
S spoštovanjem.
Pripravila:
Katja Kobal
Višja pravna svetovalka II
Ce nebom imel vsaj 1.500€ pokojnine, bodo sledile kazni. Bili ste opozorjeni, nekdo bo moral pac odgovarjati, ce se meni ogrozi zivljenje imam pravico uporabiti silobran.
Vpeljati je treba pravico, podobno kot je to pri dohodnini, da vsak zaposleni sam izbere ali naj gredo njegovi pokojninski prispevki vsak mesec neposredno v pokojnino njegovim živečim upokojenim staršem.
www.zpiz.si/cms/content2019/starostna-pokojnina
Zmotno je da nekaj čez 700 evrov ne prejemajo vsi upokojenci ki so dosegli in se upokojili po Spiz 1 in da je nekdo koristil pokojnino 3 leta in ima njegov partner sicer s svojo pokojnino borih 11 odstotkov po umrlem partnerju. Ne glede na materialno stanje vdovca ali vdove bi moralo biti več saj je pokojni prispeval neprimerno več. Tisti ki so vse življenje viseli na pokojnem pa bodo sedaj prejemali visoke vdovske.
Minimalna plača in osnovne plače bi morale biti izenačene. Ko se dvigne minimalna plača, se sorazmerno dvignejo vse plače, petem nebi prihajalo več do takih anomalij kot sedaj.
Prag revščine 2024, za enočlanske družine, je 903€.
Za vsa pogajanja velja: Vsi vemo kako bi bilo najbolje, ampak zmenimo se kako bo, ker ne bo tako.
OECD, po besedah g. Papeža iz Zpiz - a, pričakuje pregleden in razumljiv pokojninski sistem.
To je moj predlog.
Vedno vzamemo sedanjost, ker v njej živimo.
40 let plačevanja prispevka za pokojnino od minimalne plače, delimo z minimalno plačo, dobimo za 13,4 let pokojnin v višini minimalne plače.
Pri 65 letih se upokojim.
77 let je, statistično, pričakovana življenjska doba za moške.
73 let na vzhodu Slovenije.
To je pokojnina, glede na vplačila.
Ja res je, ni pa mi jasno kako lahko dobi nekdo s 24 leti felovne dobe, potem pa je plačeval mesečno 50 evrov, prejšnja leta manj, bil zdravstveno zavarovan po partnerju dobrih 16 let, sedaj dobiva čez 700 evrov pokojnine. Nekdo, ki je delal polnih 37 let, se upokojil po takratnem zakonu pa dobiva 509 evrov pokojnine. Nismo vsi enaki pred državo. Če že država deli sredstva naj dobijo vsi ne glede na to koliko let so delali zajamčeno pokojnino. Niso bili krivi če je zakon določal, da se lahko upokojijo. Danes lahko delavec dela več, kot je določeno za upokojitev in si prisluži kar nekaj odstotkov višjo pokojnino. ZUJF je grdo posegel v upokojevanje. Tavišji so si delili projekte tanižji so bili odslovljeni. Razni privatniki so si plačevali nizke prispevke. Ob velikem premoženju, ki so ga na račun delavcev pridobili jim danes davkoplačevalci zagotavljamo 700 evrov pokojnine. Na žalost.
Primer:
Zajamčena pokojnina za 40 let delovne dobe je 700€,za 39,7 let delovne dobe pa imam 566 €.Kot 100 % invalid sem delal 20 let (prometna nesreča).Mislim,da bi zajamčena pokojnina morala padati z leti upokojitve.Vsaj do 30 let delovne dobe.O tem je govoril pred časom tudi Papež(ZPIZ),a je potem vse potihnilo.Vsaj poskušajte odpreti to temo,ogromno je takih upokojencev.
39. člen ZPIZ-2 (najnižje in zagotovljene pokojnine)
www.racunovodstvo.net/zakonodaja/zpiz/39-clen
Ali mi pripada zagotovljena pokojnina?
www.zpiz.si/content2019/zagotovljena-pokojnina
www.gov.si/teme/pravice-iz-pokojninskega-zavarovanja/
Pokojnina za polno delovno dobo bi ne smela biti pod pragom revščine. Tega ni v EU nikjer.
1) razlike ne pokrivajo upokojenci ampak vsi davkoplačevalci, ker se krije iz proračuna
2) Če se bo že urejalo, naj se uredi tako, da bo delavcu, ki je ves čas prejemal minimalno plačo, izračunalo minimalno pokojnino in dodatki ne bodo potrebni
država je od svoje samostojnosti mačehovska do zaposlenih v JS na nižje rangiranih delovnih mestih.
Ni razumljivo in razumno, da imamo minimalno plačo potem pa pet razredov izpod.
minimalno je minimalno in manj NI.
najprej naj oblast razmisli o tem.
potem pa naj se izdela razrede v smiselne strukturne skupine kijih je lahko 10 po izobrazbeni strukturi in največ tri znotraj vsakega razreda.
Torej je razredov lahko maximalno 30. Če se to ne da potem je škoda da se sploh delajo ragirne vrste.
primer: Če imamo svetovalce 1 pa 2 pa 3 so v plačnem razredu z višjo strokovno izobrazbo, 671, 6/2 in 6/3.
lestvica se določi in poglej rešitev je tu.
naj ima v tem primeru VI/1 = 1300, VI/2 = 1300+200, V/3 1300+400
sledi VII/1 2000, itd.