Zajamčena pokojnina

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ) uvodoma pojasnjuje, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 –uradno  prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23, v nadaljevanju: ZPIZ-2) ne pozna pojma zajamčena pokojnina, temveč so v 39. členu urejeni instituti najnižje in zagotovljene pokojnine. Le-te pojasnjujemo v nadaljevanju, iz avtorjevega zapisa pa gre sklepati, da je pobuda vezana na zagotovljeno pokojnino. 

V zvezi z dano pobudo MDDSZ najprej pojasnjuje, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe. Po ZPIZ-2 se pokojninska osnova, od katere odmerimo starostno, predčasno, invalidsko pokojnino in tudi vdovsko pokojnino, praviloma določi na podlagi prejetih plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so bili obračunani in plačani prispevki. Poleg pokojninske osnove pa na višino pokojnine odločilno vpliva tudi dolžina dopolnjene pokojninske dobe, dosežena starost ob upokojitvi oziroma način upokojevanja (starostna, predčasna upokojitev). Pogoji za starostno upokojitev so določeni v prvem in četrtem odstavku 27. člena ZPIZ-2. Prvi odstavek določa, da zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Četrti odstavek določa, da pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec, ki je dopolnil 60 let starosti (oziroma manj zaradi znižanja starosti) in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Starostna pokojnina se skladno s prvim odstavkom 37. člena ZPIZ-2 za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 29,5 %, za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,36 %, brez zgornje omejitve. Zavarovancu, ki izpolni pogoje iz četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2 in ostane vključen ali se znova vključi v obvezno zavarovanje, se vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v obveznem zavarovanju, vendar največ do treh let zavarovanja, vrednoti na način, da se šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa vrednoti v višini 1,5 %. Zavarovanec pa lahko v skladu z 29. členom ZPIZ-2 pridobi pravico do predčasne pokojnine, ko dopolni 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe. Po prvem odstavku 38. člena ZPIZ-2 se predčasna pokojnina odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, nato pa se za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti zmanjša za 0,3 %, pri čemer je takšno zmanjšanje trajno. 

Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji v osnovi temelji na zavarovalnem principu, kar pomeni, da morajo biti izplačani zneski sorazmerni z vplačanimi prispevki. Ker pa gre skladno z Ustavo Republike Slovenije za sistem socialnega zavarovanja, pa osnovni zavarovalni princip dopolnjuje načelo solidarnosti, kar pomeni, da predmetni sistem zavarovanja vsebuje tudi določene elemente solidarnosti.

Temeljni solidarnostni element veljavnega sistema v prvi vrsti predstavlja odmera pokojnine od najnižje in najvišje pokojninske osnove, kar pomeni, da se od nižje/najvišje pokojninske osnove ne more izračunati pokojnina, kljub temu da je morebiti zavarovanec v sistem vplačeval odnižjega/višjega zneska. ZPIZ-2 v 30. členu določa, da se starostna pokojnina odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo osnove iz prejšnjega stavka, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970 naprej, ki so za zavarovanca najugodnejša. Na podlagi 36. člena ZPIZ-2 pa se zavarovancu odmeri starostna pokojnina od najnižje pokojninske osnove, če v letu priznanja pravice odmerjena starostna pokojnina s pripadajočimi uskladitvami ne dosega zneska starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najnižje pokojninske osnove. Zakonsko predpisana najnižja pokojninska osnova znaša 76,5 % povprečne mesečne plače, izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, in povečane za odstotek, s katerim so usklajene pokojnine od 1. januarja tekočega koledarskega leta. Najnižja pokojninska osnova od 1. januarja 2023 znaša 1.061,17 EUR, odmerjena starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe od najnižje pokojninske osnove v višini 63,5 % pa znaša 673,84 EUR. Najvišja pokojninska osnova, od katere je lahko odmerjena pokojnina, pa predstavlja štirikratnik najnižje pokojninske osnove. 

Pomembne solidarnostne elemente v našem pokojninskem in invalidskem sistemu predstavljajo še instituti najnižje in zagotovljene pokojnine, ki so opredeljeni v 39. členu ZPIZ-2. Zavarovancu, ki pridobi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine po določbah tega zakona (zavarovalna doba 15 let), je v skladu s prvim odstavkom 39. člena zagotovljena najnižja pokojnina v višini 29,5 % najnižje pokojninske osnove. Najnižja pokojnina od prvega januarja 2024 znaša 337,40 EUR. Tretji odstavek 39. člena ureja zagotovljeno pokojnino, ki pripada zavarovancu, ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine in je dopolnil pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti (40 let pokojninske dobe brez dokupa in 60 let starosti ali manj zaradi znižanja starostne meje, pri invalidski pokojnini pa se v to dobo všteva tudi prišteta doba). Zagotovljena pokojnina od prvega januarja 2024 znaša 748,27 EUR. Ne glede na določbe ZPIZ-2, ki urejajo odmero invalidske pokojnine, se zavarovancu, ki je pridobil pravico do invalidske pokojnine, po četrtem odstavku 39. člena zagotavlja znesek najnižje invalidske pokojnine v višini 41 % najnižje pokojninske osnove. Najnižja invalidska pokojnina od prvega januarja 2024 znaša 468,93 EUR. Zagotovljena vdovska pokojnina po šestem odstavku 39. člena pripada vdovam in vdovcem, ki izpolnjujejo tako pogoje za pridobitev pravice do vdovske kot tudi pravice do (lastne) starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, in sicer v višini seštevka njihove starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ter osnove za odmero vdovske pokojnine, vendar največ do višine zagotovljene pokojnine (po tretjem odstavku 39. člena). 

V zvezi z mnenjem avtorja, da se pokriva razlika med odmerjeno in zagotovljeno pokojnino na račun prikrajšanja drugih upokojencev, in njegovim predlogom, da naj se razlika do zagotovljene  pokojnine krije iz državnega proračuna preko Centrov za socialno delo, MDDSZ pojasnjuje, da sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji predstavlja eno od oblik socialne varnosti, na podlagi katere država uresničuje svojo ustavno dolžnost zagotavljanja socialne varnosti svojim državljanom. Republika Slovenija tako na podlagi 161. člena ZPIZ-2 Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: zavod) zagotavlja sredstva iz državnega proračuna za pokrivanje obveznosti iz obveznega zavarovanja, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji, zaradi posebne ureditve posameznih pravic ali priznavanja pravic brez plačila prispevkov oziroma zaradi izpada prihodkov od prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v določenih primerih. Tako se skladno z devetintrideseto in štirideseto alinejo prvega odstavka 161. člena iz državnega proračuna zavodu zagotavljajo sredstva za izplačevanje:

• dela pokojnine v višini razlike med pokojnino, ki bi bila zavarovancu odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove ali njegove dejanske pokojninske osnove in zneskom pokojnine, določene v tretjem odstavku 39. člena (torej v primeru zagotovljene pokojnine) oziroma v četrtem odstavku 39. člena (torej v primeru najnižje invalidske pokojnine) in 
• dela pokojnine v višini razlike med pokojnino, ki bi bila odmerjena vdovi ali vdovcu z upoštevanjem določb o odmeri pokojnine in zneskom zagotovljene vdovske pokojnine.

MDDSZ torej pojasnjuje, da državni proračun že zdaj zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike med zneskom pokojnine, ki je bila zavarovancu odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od  najnižje pokojninske osnove ali njegove dejanske pokojninske osnove in višino zagotovljene pokojnine. Ker navedenih sredstev ne zagotavlja neposredno pokojninska blagajna, temveč državni proračun, MDDSZ meni, da je avtorjevo mnenje o prikrajšanju drugih upokojencev zmotno, predmetna pobuda pa brezpredmetna.