Javna podjetja in občine na različne načine donirajo razne organizacije. Sredstva se zagotavljajo iz cen javnih storitev oskrbe s pitno vodo, odvajanja odpadnih vod, občinskih sredstev, .... Predlagam, da Vlada zagotovi pripravo predpisa, ki bo to financiranje, ki dviguje ceno javnih storitev, prepovedal.
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Z vidika pristojnosti Ministrstva za finance glede navedenega pojasnjujemo, da je za javna podjetja, ki so v upravljanju Slovenskega državnega holdinga, d. d. (v nadaljnjem besedilu: SDH),
to področje urejeno v 3. poglavju Priporočil in pričakovanj SDH (https://sdh.si/Data/Documents/pravniakti/Priporocila%20in%20pricakovanja_SDH_december%202023.pdf) glede sponzorstev in donatorstev. Navedeno poglavje Priporočil in pričakovanj SDH podaja ustrezne usmeritve glede ureditve sponzorstev in donatorstev v posameznih družbah v upravljanju SDH. Prav tako navedeno poglavje v zvezi s sponzorstvi in donacijami določa, da poslovodstvo v soglasju z nadzornim svetom določi najvišji znesek oziroma vrednost, ki jo je možno nameniti posamezni sponzorski in donatorski pogodbi, ter letno vsoto, namenjeno sponzorstvu ter ločeno donatorstvu, pri čemer:
Glede prepovedi doniranja s strani javnih podjetji, v katerih so ustanovitelji občine, pojasnjujemo, da je urejevanje navedenega v pristojnosti občin kot ustanoviteljev javnih podjetij.
Metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja določa Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2; v nadaljevanju: uredba).
Uredba določa, da globe, reprezentanca, sponzorstva in donacije, ki jih plača izvajalec, niso upravičeni kalkulativni element cene storitve javne službe. Navedeno je določeno v 8. členu uredbe. Prav tako je v uredbi določeno, da se v ceno storitve javne službe lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe. Navedeno uredba določa v 16., 19. in 22. členu.
Zato donacije ne bi smele vplivati na ceno storitev obvezne občinske gospodarske javne službe. Donacije bi tako morale bremeniti tisti del poslovanja javnega podjetja, ki ga le to izvaja na trgu oz. donos poslovanja javnega dela, ki je z uredbo omejen. Kljub navedenemu bomo predlog ob spremembi predpisa ponovno pregledali.
Ermin Šiljak, nekdanji nogometaš SCT Olimpije, o nekoč vsemogočnem šefu slovenskega nogometa in gradbeništva
search.app
Pokojni Ivan Zidar je vedno govoril, da nam daje denar. A ni dajal svojega, ampak tistega iz svoje firme. Iz SCT. Meni so ostali dolžni osem plač. Hvala bogu sem takrat živel pri starših, če pa bi imel družino in jo moral prehranjevati, ne vem, kako bi to zdržal. SCT se je nato privatiziral, Zidar je postal lastnik, gradbeni tajkun. Zakaj potem ni nadaljeval z izplačili? Zato, ker bi moral dajati iz lastnega žepa.
Hvala Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo za odziv in vzpodbudno informacijo o napovedi pregleda navedene uredbe.
Pripominjam, da je omenjena ločitev javne in tržne dejavnosti v javnih podjetjih zelo zamegljena, kar predstavlja bistveno tveganje. Navedeno velja ne le za donacije, temveč za poslovanje kot celoto. S tem so povezana tudi večja tveganja za prelivanje stroškov poslovanja, konkurenčnost in s tem oškodovanja uporabnikov javnih storitev, podobno kot z donacijami in oglaševanjem.
Pa tudi vsa podjetja v javni oz državni lasti- npr GENI HSE
Javna podjetja, ki so v celoti v javni lasti, ne morejo financirati, sofinancirati ali donirati nikogar izven svojega območja delovanja. Ni nobene logike in potrebe, še manj pa pravice, da se iz sredstev, namenjenih za financiranje osnovne dejavnosti, kot je npr. oskrba z pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih ali meteornih voda, odvoz in obdelava odpadkov, daljinsko ogrevanje, itd., del sredstev namenja npr. za lepo zveneče športne namene.
Mar to pomeni, da se ob formiranju in akceptiranju prodajne cene tovrstne dejavnosti, ki je po vrhu vsega monopolistična, priznava kot del stroškov obratovanja tudi vrednosti donacij športnim klubom ?
Saj je po Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja določeno, da globe, reprezentanca, sponzorstva in donacije, ki jih plača izvajalec, niso upravičeni kalkulativni element cene storitve javne službe.
Od kje torej ta sredstva ?
Zanimivo bi bilo vedeti za stališča tako imenovanih nadzornih svetov, ki so sicer po čudnem ključu imenovani za izvajanje nadzora nad finančnim delom poslovanj javnih podjetij, saj se na njihove osnovne dejavnosti in problematiko spoznajo kot zajec na boben.
Ker poslušajo lastnika, so seveda tudi (nad)primerno nagrajeni, vsaj v Ljubljani.
Drugače si ne moremo misliti, kako je mogoče, da sta ljubljanski javni podjetji VOKA in ENERGETIKA pred leti donirali kar lepe denarce ženskemu rokometnemu klubu Krim; posledično so se po Ljubljani vozili beli Renault Megani.
Lep prikaz poslovnega odnosa je bil seveda Ples v maskah na ljubljanskem gradu, 2.marca 2019 ob 20:00, pokrovitelja iste dve javni podjetji, itd.
Ob tem je zanimivo stališče Računskega sodišča, da ni nič narobe s tovrstnim sofinanciranjem npr. športnih dejavnosti; to bi računsko sodišče lahko natančneje razložili občanom, ki prejemajo vedno višje račune za daljinsko ogrevanje.
Računsko sodišče bi lahko tudi pojasnilo, zakaj na Mesarskem mostu v Ljubljani ni postavljena mitnica za plačilo prehoda preko mostu, saj je bil v celoti zaradi izmišljene potrebe financiran s strani Energetike Ljubljana in nato širokosrčno predan Mestno občini Ljubljana. Tako so ta most, ki je sicer lep in v uporabi v celoti financirali le uporabniki daljinskega ogrevanja in ne vsaj vsi občani Mesta Ljubljane, čeprav ga dejansko uporablja ves svet. Je to donacija ali pranje denarja ?
In to se seveda pozna pri ceni daljinskega ogrevanja.
Donacije nogometnemu klubu v Ljubljani v tem času so prav zanimive.
Po vsej logiki Ljubljančani vsaj eno leto ali več ne morejo pričakovati kakršnih koli podražitev dejavnosti vodo oskrbe, odvajanja in čiščenja komunalnih voda ter stroškov ogrevanja, mar ne ?
Zanimiva si tudi nizka, skoraj nična vlaganja v komunalno infrastrukturo, pri čemer uporabniki le to mesečno posebej plačujejo. Posledice bodo lahko dramatične - na primer v Mariboru pijemo neklorirano vodo. Pred ukinitvijo kloriranja se je zamenjalo po 40 km cevovodov letno in so bile zmanjšane neskladne analize na 1%. Sedaj je neskladij bistveno več, v omrežje pa so vlaganja minimalna in brez vlaganj bo lahko prišlo tudi do hidrične epidemije. Kdo bo odgovarjal?
Občina pa vlaga v nogometna igrišča, ki so prazna, na njih pa imajo na Taboru ... piknike.?!
Ravno je bil primer župana Jankoviča, da je na 3 javna podjetje pritisnil z vzvodom, da so financirale v eni od možnih oblik NK Olimpija, v katerem igra njegov vnuk in ima edini plačano 2.500€ mesečnega dodatka, verjetno še posebej prevoze, hrano, prenočišče in še kaj, saj 3 krat po 300.000€ ni majhen denar.
Škoda, da niste istočasno predlagali kje naj vlada pober to razliko, tako bi bil vaš predlog popoln, zdaj pa je polovično enosmeren. Sem za to da se take stvari ločijo, a moramo vedeti kako. Predlagajte predlog proti in predlog za, da vemo na čem smo.
Podjetja, ki imajo monopol ali koncesijo, ne glede na to ali so v zasebni ali v državni lasti ustvarjajo dobiček na račun višjih cen, kot bi jih imeli, če bi bili izpostavljnei konkurenci na trgu. Torej je njihov dobiček posledica višjih cen, ki jih plačujejo uporabniki, torej davkoplačevalci. Zato bi donacije teh podjetij morale biti omejene, saj gre za sredstva pridobljena s strani davkoplačevalcev, čeprav skozi višje prodajne cene. Hkrati pa končni uporabniki oz. davkoplačevalci nimajo vpliva na to kako se ta sredstva porabijo.
V predlogu nisem posebej navedel javna podjetja, ki so tudi delniške družbe. Tudi za te sem imel v mislih prepoved doniranja in financiranja preko oglasov, kar sr tudi dogaja!
Kako to a ustanovijo organizacije in jih nekomu donirajo?
Kje se to dogaja da donirajo orhanizacije nisem še tega videl in slišal.
Ne razumem v čem je glavna točka predloga.lahko razložiš ker je zalo kratko napisano in nerazumljivo ali zavajajoče.
Doniranje je dajanje denarnih sredstev raznim organizacijam, krajše "donirajo tazne organizacije". To javna podjetja ali občine izvajajo z neposrednim dajanjem denarja ali "ocenjujem" tudi posredno preko reklam ali podobno.
www.delo.si/novice/slovenija/tozilci-o-preiskavah-in-koruptivnih-uradnikih/
KPK naj pojasni uporabnikom javnih storitev, da s plačevanjem javnih storitev tudi donirajo!
ljubljanainfo.com/novica/lokalno/v-cigave-zepe-se-steka-najvec-obcinskega-denarja/226566
tudi direktor Energetike.
V javnem podjetju menijo, da to sponzorstvo ne predstavlja navzkrižja interesov. Prepričani so, da s podpiranjem zveze, ki združuje jadralce, med njimi tudi tekmovalce v mladinskih in olimpijskih razredih, ter v kateri je deset ljubljanskih klubov, sledijo svojim vrednotam pri obravnavi sponzorskih ali donatorskih vlog.
KPK je pojasnila, da načeloma ni prepovedano, da javno podjetje podeli sponzorstvo društvu, v katerem je predsednik tudi direktor javnega podjetja.
Vendar pa so poudarili, da morajo pristojni pri sklepanju takšnih pogodb dosledno spoštovati določbe o nasprotju interesov in izogibanju konfliktom interesov, še poroča Dnevnik
old.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/kriza-razgalila-kako-slabo-nadzorni-sveti-nadzirajo-uprave.html
podcrto.si/kriza-razgalila-kako-slabo-nadzorni-sveti-nadzirajo-uprave-2/
Nadzorni sveti imajo ključno vlogo pri upravljanju podjetij, je prepričan Rudolf Klötscher, generalni direktor BSH Hišni aparati v Sloveniji. Njihova naloga je nadzor menedžmenta v podjetjih, in odločanje o tem, kam bo podjetje investiralo sredstva. Če jim uprava ne laže (kar se tudi lahko zgodi) in jim podaja jasno sliko o stanju podjetja in če so nadzorniki aktivno vključeni v upravljanje podjetja, se ti ne smejo pritoževati. Tako uprava kot nadzorni svet sta namreč skupaj odgovorna za poslovanje družbe.
Vendar do nedavnega nadzorni sveti svojih nalog niso jemali resno, opozarja Marjan Batagelj, lastnik in menedžer družbe Batagel & Co, ki med drugim upravlja Postojnsko jamo. Nadzorniki bi morali jamčiti za zakonitost poslovanja poslovodstva in zagotavljati, da poslovodstvo deluje v skladu s pooblastili, namesto tega pa je v preteklosti menedžment z lahkoto dobil soglasja nadzornih svetov. Te prakse so bile posledica tranzicije, saj se nismo zavedali, kako pomembno vlogo ima nadzorni svet v kapitalizmu. Zdajšnja kriza pa predstavlja streznitev, saj smo spoznali pravo vrednost nadzora nad menedžmentom, zato postaja nadzorna funkcija čedalje močnejša.
Vpetost v politiko ali socialne mreže
Na pomanjkanje kakovostnega nadzora opozarja tudi Rajko Stanković, predsednik društva Mali delničarji – Skupaj smo močnejši. Težavo vidi predvsem v »zlizanosti« uprav in nadzornih svetov, saj so člani uprave in nadzorniki pogosto iz istega socialnega omrežja, zaradi česar nočejo posegati v odločitve menedžerjev, ko bi bilo to potrebno.
Zlizanost je po Stankovićevem mnenju posledica prenosa slabih praks iz prejšnjega sistema: »Takrat smo imel nadzorne organe, ki so bili pogodu velikim direktorjem. Nato pa so si menedžerji ob prehodu v kapitalistični sistem enormno povečali izplačila, po drugi strani pa nismo želeli imeti drugačnih nadzornih svetov, kot so bili v socializmu. Tako danes ne moreš postati nadzornik pomembnejše družbe, če nisi vpet v politiko ali socialne mreže.«
Metka Tekavčič z ljubljanske ekonomske fakultete meni, da bi morali za zagotovljanje kakovostnejšega nadzora v nabor morebitnih nadzornikov vključiti širši krog ljudi, pri tem pa ne bi smeli gledati na njihovo politično pripadnost. Zakon sicer določa, da lahko nekdo sedi v največ petih nadzornih svetih, vendar Tekavčičeva opozarja, da je to glede na majhno število podjetij v Sloveniji veliko.
Vendar tudi to ne bo preprečilo tega, da se nadzorniki in člani uprave med sabo ne bi poznali, saj je Slovenija preprosto premajhna, opozarja ekonomist Matej Lahovnik. Zato je treba poskrbeti, da bodo v podjetjih dosledno upoštevali standarde korporacijskega upravljanja. Imamo namreč kar tri kodekse upravljanja podjetij: kodeks organizacije OECD, Združenja Manager in Združenja nadzornikov, in tisti, ki jih kršijo, bi morali biti dosledno sankcionirani.
Težava pa je v tem, da sankcij v večini primerov ni. Kljub temu da so raziskovalni novinarji natančno raziskali številne zlorabe pri upravljanju podjetij, menedžerji in nadzorniki za te praviloma niti kazensko niti civilno ne odgovarjajo, poudarja Lahovnik. »Če hočemo, da ima zadeva tudi neki simbolni, globlji pomen, mora biti epilog hiter in učinkovit. In če ni učinkovitega sodnega sistema, je to povabilo vsem lumpom, da zlorabljajo svoj položaj v družbah v korist lastnih interesov,« je prepričan Lahovnik.
Za majhno plačilo ni dobrih nadzornikov
Sergeja Slapničar, prav tako z ljubljanske ekonomske fakultete, razloge za počasnost postopkov vidi predvsem v delovanju sodišč: »Naša sodišča niso dovolj kompetentna za ugotavljanje odgovornosti, neustrezna pa je tudi zakonodaja. Zato nastajajo absurdne situacije, ko delovnopravna sodišča ščitijo menedžerje, ki so bili v podjetjih odstavljeni zaradi slabih poslovnih rezultatov ali celo prevar. Nekateri med njimi so nato iztožili visoke odškodnine ali pa so jih morali celo ponovno zaposliti.«
Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager, pa opozarja tudi na to, da so nadzorniki v Sloveniji premalo plačani. »Pri nas smo sprejeli, da je ena sejnina 100, 200 ali 300 evrov, pri tem pa pričakujemo vrhunsko usposobljenost. Vendar te za bagatelo ne dobiš, ker imajo vrhunski kandidati premalo časa in se morajo marsičemu odpovedati, da lahko svoje delo opravijo zelo kakovostno.« Dobri kandidati so namreč ljudje, ki si lahko glede na življenjski slog »privoščijo tudi kaj več«.
Hkrati je malo sposobnih ljudi za svoje delo v nadzornem svetu pripravljeno jamčiti z osebnim premoženjem za tako male sejnine. Zato nadzorniki pogosto postanejo bodisi ljudje, ki ne vedo, v kaj se spuščajo, bodisi dobrohotneži, ki čutijo do tega neko dolžnost. Ali pa, kar je najslabše, ljudje z nekimi skritimi nameni in interesi.
Lastniki se ne zavedajo odgovornosti
Vendar pa so za uspešnost podjetja na koncu vedno odgovorni lastniki, ki morajo nadzornike zamenjati, če ti ne opravljajo svojega posla. Hkrati lastniki določajo poslanstvo podjetja, ki ga morajo nato prenesti na nadzorni svet, ta pa na upravo, poudarja Samo Kupljen, direktor Bauhausa v Sloveniji. A veliko podjetij v Sloveniji nima strateških lastnikov, kar se poleg pomanjkanja nadzora nad delom nadzornih svetov kaže tudi v pomanjkanju strateških usmeritev podjetij. Takšne družbe se ukvarjajo s preveč dejavnostmi, njihovi menedžerji pa »iščejo meje in delajo po svoje«. Matej Lahovnik tu posebej omenja primer Istrabenza, kjer je menedžment zaradi slabega vodenja, za katero so skrbeli lastniki, odprodal donosen posel z naftnimi derivati in investiral v področja, kjer podjetje ni imelo izkušenj.
O visokih ciljih glede rezultatov pa lastniki od menedžerjev zahtevajo preveč, meni Rudolf Klötscher: »Moji slovenski kolegi, ki upravljajo delniške družbe, morajo vsako četrtletje izkazovati pozitivne rezultate poslovanja. Investitorji pa prepogosto spreminjajo usmeritve podjetja. Včasih dobiček ne pride takoj, včasih je za uspeh potrebno eno leto, in ne četrtletje. Vendar se tu vsi pritožujejo, če pozitivnih rezultatov ni takoj. Zato slovenskim menedžerjem ni lahko,« opaža Klötscher. Meni tudi, da dajejo v Sloveniji lastniki podjetij menedžerjem premalo manevrskega prostora pri upravljanju družb.
Ta težava se pojavlja predvsem tam, kjer je lastnica država, poudarja Samo Kupljen. Opozarja, da država po eni strani zavira kreativnost menedžerjev, po drugi strani pa se premalo ukvarja z odločitvami, s katerimi bi se kot lastnica morala.
Tako v nasprotju z zasebnimi strateškimi lastniki od podjetij, v katerih ima pomemben delež, zahteva premalo, poudarja Sonja Šmuc: »Pogosto ni jasno, kakšno donosnost podjetij zahteva in kakšna je strategija, ki jo država kot posredna lastnica zasleduje. Razlog za to je prevelika povezanost politike in gospodarstva na področju gospodarstva, ki vpliva na kakovost menedžerjev, saj dostikrat dobijo priložnost neizkušeni posamezniki, ki te ne bi smeli dobiti. Na velikih in pomembnih gospodarskih družbah se mladi ljudje ne morejo se učiti voditi podjetja.«
Po mnenju Mateja Lahovnika bi morala zaradi tega država z mednarodnimi tenderji transparentno in pregledno prodati lastništvo v podjetjih, saj bodo ta le tako dobila strateške lastnike, ki so pogoj za dobro upravljanje podjetij.
predlagam.vladi.si/predlog/12201
Odgovornost nadzornikov ... !!!!
Skladno z Zakonom o gospodarskih javnih službah je Vokasnaga d.o.o. organizirana v obliki javnega podjetja, skladno z Zakonom o gospodarskih družbah pa v obliki družbe z omejeno odgovornostjo. Ima naslednje organe upravljanja:
SKUPŠČINA
NADZORNI SVET
Nadzorni svet, ki izdaja smernice in navodila za delo direktorja ter nadzira poslovanje družbe. Kaj v tem primeru dela nadzorni svet?
DIREKTOR
vodi in zastopa družbo neomejeno, samostojno in na lastno odgovornost. Imenuje in razreši ga skupščina družbe.
www.vokasnaga.si/o-druzbi/vodstvo
Polutnik je bil prej vodja OGDP v MU MOL, sedaj je direktor Vokasnaga!?
SVET USTANOVITELJEV
.
Še bolj čudno, dejansko po mojem - nedopustno, je, da se kot donatorji - sponzorji raznim nevladnim organizacijam pojavlajo - SODIŠČA...
Tukaj ti pa res stane pamet !!!
Javna podjetja ne bi smela česarkoli donirati, saj so računi, ki jih plačamo, namenjeni pokrivanju njihovih storitev in ne donacijam ter oglaševanju v medijih. Poleg tega, če je firma v minusu, vodstvo ne more prejemati tako visokih dohodkov, sejnin in drugih dodatkov.
Računsko sodišče
Številka: 332-1/2024/8
Datum: 30. 1. 2024
Zadeva: Pobuda za uvedbo revizije
Dne 26. 1. 2024 smo prejeli vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, kako lahko javna podjetja pod okriljem Mestne občine Ljubljana, sponzorirajo klube in ali bo računsko sodišče uvedlo nadzor. Sporočamo vam, da Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) vaše sporočilo obravnava kot pobudo za
izvedbo revizije.
Računsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 25. člena Zakona o računskem sodišču1 v okviru, ki ga določa zakon, samostojno določa, katere revizije bo izvedlo, revizije pa opravlja na podlagi programa dela za izvrševanje revizijske pristojnosti, ki ga določi predsednik računskega sodišča za posamezno koledarsko leto. Pri določanju letnega
programa se upošteva več kriterijev, pri čemer so pobude za uvedbo revizije eden izmed njih. Poleg pobud so kriteriji še zakonske obveznosti, strateške usmeritve, obseg javnih sredstev, tveganja, ugotovitve iz dosedanjih revizij, čas, ki je minil od zadnje revizije, aktualnost, možni učinki in drugo.
Računsko sodišče obravnava vse prejete pobude fizičnih in pravnih oseb, jih ob upoštevanju revizijskih načel in mednarodnih standardov revidiranja natančno prouči in vključi v postopek oblikovanja letnega programa za izvrševanje revizijske pristojnosti. Tudi vašo pobudo bo računsko sodišče obravnavalo skupaj z ostalimi prejetimi
pobudami v okviru priprave programa dela za izvrševanje revizijske pristojnosti računskega sodišča. Ob tem je treba izpostaviti, da so pričakovanja revidirancev in javnosti velika, število prejetih pobud v posameznem letu pa bistveno presega število revizij, ki jih glede na svoje kadrovske zmožnosti lahko opravi računsko sodišče.
Ali bo revizija uvedena in status revizij lahko spremljate na spletni strani računskega sodišča www.rs-rs.si, kjer so objavljena tudi vsa besedila že zaključenih revizij.
Lep pozdrav,
mag. Simona Majer,
vrhovna državna revizorka
In pa prepovedati nagrade vodstvu zaradi dobrega poslovanja.
Ker vsi hodimo v službo, da dobro delamo. Nihče ne dobi plače za slabo delo.
Se strinjam, brez doniranja in visokih nagrad. Z donacijami si javni "poslovneži" kupujejo tudi podaljšanje mandata. Uporabniki pa imajo dražjo vodo, elektriko, plin, gretje, kanalščino in še kaj.