Negativne marže v Sloveniji
343 OGLEDOV
20 KOMENTARJEV
Prehranska veriga bo prihodnja leta v konstantni krizi. Manj je obdelovalnih površin, populacije večja, vreme pa vse bolj ekstremno. Preprečiti je treba izkoriščanje prehranske verige. Kako se realizira negativna marža v osnovni kalkulaciji trgovcev. Trgovci čisti dobiček razdelijo na različne načine.
Slovenija nima zakonodaje, ki bi prodajo po negativnih maržah prepovedovala. Menim pa, da bi jo po vzoru več evropskih držav potrebovali. Rekel bi, da si tega želijo tudi trgovci, ker bi bilo tekmovanje med njimi v tem primeru mnogo bolj pošteno.
www.dnevnik.si/novice/slovenija/o-domnevnih-oderuhih-in-dobickarjih-se-vedno-ni-niti-sledu-2695013/
Negativno maržo smo že imeli do konca lanskega leta. Z mesečnim spremljanjem cen nam jih je zagotovila vlada pod vodstvom elektro genija g. Goloba in nam z "znižanjem inflacije" na ca 4% tudi znižala "dejanski inflaciji" ustrezen dvig pokojnin in plač javnih delavcev. Cene z negativnimi maržami so se vsak mesec sočasno čudežno pojavile in nemudoma čudežno izginile. Kakor da bi se vsem Slovencem nekdo hotel maščevati za že pozabljene predvolilne dogodke.
Kakorkoli negativno maržo seveda podpiram, bila bi tudi logična zahvala trgovcev zvestim slovenskim kupcem, ki so po osamosvojitvi drli v nove in nove trgovine z vedno večjo množico zaposlenih, ki seveda tudi morajo živeti. Alternativa bi bila le prodaja v posebnih trgovinah z osnovnimi živili podobno kot na od sveta izolirani Kubi, kjer imajo državljani za nakup bone, cena pa je smešno nizka (tudi plača). Mogoče nas v naslednji fazi leve ali desne vlade, oboje v službi kapitala in posebej zblojene levice, to dejansko tudi čaka.
Mogoče se bo našel kdo s predlogom za zamenjavo celotne slovenske elite in politikov ki nam tako uspešno služijo.
Poglejte tudi davek na prehranske proizvode , na primer v Italiji, davki so različni za različne artikle. Pri nas je že pohlep tako zarezal v pore vseh, da se gleda samo kje ljudem čim več pobraati, ne glede na kakšen način. Pri nas se ne gleda za dobro državljanov, ravno obratno gre v smeri naprej.
Upam se trditi, da ga ni trgovca (Mercator, Spar in podobni), ki bi v redni prodaji prodajal karkoli za manj kot je za izdelek plačal.
Kaj ko bi predlagatelj razložil, kaj je po njegovem negativna marža?
Predlagatelj je mnenja, da so to oderuške marže.
predlagam.vladi.si/predlog/17603
Populacija je večja?
Morda starejša, večja zagotovo ne.
Oboje, velja.
V predlogu bi lahko razložili, zakaj bi bilo potrebno prepovedati negativne marže.
Gre za razliko med nabavno in prodajno ceno blaga v trgovini. Trgovci z oderuškimi maržami ustvarjajo presežni dobiček na prodano blago. V svojem pohlepu se ne ozirajo na škodo, ki jo povzročajo. Dokazujejo namreč, da so za denar in svojo stimulacijo sposobni narediti popolnoma vse!
Oderuške marže so problem ja, ampak kaj ima to z negativnimi maržami in zakaj jih prepovedati?
Oderuške marže = negativne marže! Ok?
Vi ne poznate osnovnih pojmov iz lastnega predloga. Negativne marže so ravno nasprotje oderuših marž.
Sapienti sat (Pametnemu dovolj).
Trgovska marža (mark-up)
Po definiciji dr. I. Turka je marža »k nabavni ceni trgovskega blaga prišteti znesek, ki trgovini omogoča pokrivanje splošnih stroškov in doseganje dobička.«
RVC (razlika v ceni = zaslužek) ali marža, kot jo imenujejo trgovci, je razlika med nabavno in prodajno ceno; torej na nabavno ceno, ki je povečana za transportne in manipulativne stroške, morebitne carine in davščine, kar predstavlja nabavno vrednost. Povečana za trgovsko maržo se imenuje prodajna vrednost. Šele tej vrednosti se prišteva DDV za prodajo končnemu kupcu.
Trgovska marža je lahko različno visoka, pojavljajo se tudi iniciative za obdavčitev previsokih marž, ki gredo na račun zbijanja cen dobaviteljem, še posebno kmetom.
Poleg trgovske obstajajo še nekatere druge marže.
obrestna marža
Obrestna marža je bančni izraz in zadeva razliko med dobljenimi obrestmi in danimi obrestmi. Sopomenka je razlika pri obrestih.
kontribucijska marža
Kontribucijska marža je razlika med prihodki od prodaje in spremenljivimi stroški prodanih poslovnih učinkov v nekem obdobju. Ta marža naj bi pokrivala tedanje stalne stroške in ustvarjala nek dobiček. Kontribucijska marža je dobrodošel instrument za ugotavljanje poslovnih učinkov, spremljanje stroškovnih mest, individualne odgovornosti in celotnega poslovanja skozi prispevek za pokrivanje stroškov.
neto marža (net margin, profit margin)
Neto marža, imenovana tudi profitna marža, je kazalnik uspešnosti podjetja. Neto marža je razmerje med čistim dobičkom in celotnimi prihodki.
Neto marža = Čisti dobiček / Celotni prihodki x 100
Za imenovalec v tej formuli se – po potrebi – uporabljajo bodisi čisti prihodki od prodaje ali pa celotni ustvarjeni prihodki. Različna velikost obeh vrst prihodkov omogoča »kreativno« prilagoditev izračuna.
Višja neto marža pomeni, da je podjetje učinkovitejše pri konverziji prihodkov v čisti dobiček. Še več nam lahko povedo časovne vrste neto marže. Padajoča neto marža lahko opozarja na povečanje stroškov ali povečano konkurenčnost v panogi. Povprečne neto marže po panogah so različne, med najnižji npr. v trgovini, čeprav so donosi za lastnike visoki.
Torej, pod črto, najbolj običajna uporaba obeh pojmov je naslednja:
– rabat je delež trgovca v prodajni ceni
– marža je pribitek trgovca na nabavno vrednost.
O maržah in rabatih pa vam lahko – glede na specifičnost vašega poslovanja – še kaj več pove dober računovodja ali finančni svetovalec.
predlagam.vladi.si/predlog/1502
old.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/so-trgovske-marze-res-tako-visoke-ali-s-hrano-sluzi-se-kdo.html
n1info.si/poglobljeno/vrhovni-slovenski-mesar-nisem-si-mislil-da-bom-prica-takim-negativnim-marzam/
www.plusportal.si/2024/01/27/ce-kdo-misli-da-tiste-domace-salame-ki-se-prodajajo-iz-prtljaznikov-in-garaz-vsebujejo-izkljucno-slovensko-meso-se-globoko-moti/
Komentar (op. Dare):
Vedno bom kupoval Domače salame, klobase, sveže meso, kruh, mleko, zelenjavo IZ PRTLJAŽNIKA OD “SLOVENSKIH” KMETOV!!! Ker vem, da je SVEŽE IN DOMA PRIDELANO!!! NIKOLI pa ne kupim nič iz Celjskih mesnin, ker ni znano poreklo-država uvoza!