Pouk o ustavi RS, pravicah in dolžnostih v del šolske izobrazbe

Odziv Ministrstva za vzgojo in izobraževanje

Seznanjamo vas, da je v slovenskem vzgojno izobraževalnem sistemu aktivno državljanstvo kot obvezni vsebinski sklop, že umeščen v vse srednješolske izobraževalne programe in je zasnovan interdisciplinarno, kar pomeni, da se prepletajo različne vsebine znanstvenih disciplin. Enako kot pri predmetih, temelji na učnem načrtu oziroma katalogu znanj, vendar narekuje drugačne organizacijske in izvedbene oblike pouka. Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 205. seji, 20. 2. 2020, določil učni načrt za splošno in strokovno gimnazijo Aktivno državljanstvo v obsegu 35 ur. Prav tako je Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje na 177. seji, 21. 2. 2020, določil katalog znanja za srednje strokovno izobraževanje Aktivno državljanstvo v obsegu 35 ur in katalog znanja Aktivno državljanstvo za srednje poklicno izobraževanje v obsegu 30 ur. Novi oziroma prenovljeni srednješolski programi so stopili v veljavo v šolskem letu 2020/2021 za dijake, vpisane v 1. letnik. V srednješolske izobraževalne programe je bila uvedena nova kategorija Druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela, v katero so poleg aktivnega državljanstva umeščene obvezne izbirne vsebine v gimnazijskih programih oziroma interesne dejavnosti v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju. V osnovni šolah pa državljanska vzgoja ni le del predmeta domovinske in državljanske kulture in etike, pač pa so cilji aktivnega državljanstva vključeni tudi v druge predmete. Februarja 2024 je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23 in 16/24). Zakon prinaša prenovo koncepta razširjenega programa osnovne šole. Spremembe namreč opredeljujejo, da se doslej veljavni elementi razširjenega programa (podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti) preoblikujejo z izvajanjem vsebin s področij gibanja, zdravja, s področja učenja ter tudi s področja kulturne in državljanske vzgoje.

Trenutno pa poteka tudi posodobitev učnih načrtov in katalogov znanj. Decembra 2023 je Kurikularni svet za spremljanje in usmerjanje prenove vzgojno-izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov potrdil dokument »Skupni cilji in njihovo umeščanje v učne načrte in kataloge znanj« (Skupni_cilji_in_umescanje_v_UN_in_KZ_oktober_2023.pdf), ki ga je pripravila Komisija za pripravo skupnih ciljev. Skupni cilji se opirajo na cilje sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, ki so opredeljeni v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), Zakonu o osnovni šoli (ZOsn), Zakonu o gimnazijah (ZGim) ter Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1). Glede na izzive današnjega časa je Komisija za pripravo skupnih ciljev in njihovo umeščanje v učne načrte in kataloge znanj določila pet področij skupnih ciljev, ki se uresničujejo oziroma razvijajo pri vseh ali večini predmetov. Eden izmed njih je tudi Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost.

Sočasno s kurikularno prenovo učnih načrtov in katalogov znanj pa je na ministrstvu v letu 2023 in 2024 delovala delovna skupina za pripravo predloga Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023 -2033 (Nacionalni program vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 (gov.si)). Delovna skupina je opredelila 6 prednostnih področij, med katerimi je tudi Prednostno področje 1: Družbeni razvoj in vloga vzgoje in izobraževanja. Znotraj področja je skupina opredelila strateški cilj (1.4.) krepitev državljanske vzgoje in izobraževana ter etike ter dva podcilja: Podcilj 1: Krepiti vzgojo in poučevanje na področju državljanske vzgoje ter izobraževanje in etiko v vzgojno-izobraževalni vertikali z novimi vsebinami in s ciljem, da se obrnejo negativni trendi na področju dosežkov, vrednot in stališč ter Podcilj 2: Okrepiti predmetno področje ter umestiti sodobne vsebine etike in medijske vzgoje v okvire predmetnega področja državljanske vzgoje in izobraževanja v osnovni šoli. Vsi predlagani strateški cilji in ukrepi usmerjajo h kakovostnemu in k trajnostno naravnanemu vzgojnoizobraževalnemu sistemu, ki je utemeljen z znanstvenimi spoznanji, gradi na dobrih praksah stroke slovenskega vzgojno-izobraževalnega zavoda ter se občutljivo in prožno prilagaja na izzive sodobne družbe.

Ministrstvo tudi pri aktualnem načrtovanju projektov iz sredstev ESS + sklada, veliko pozornost usmerja na projekte za pridobivanje splošnih kompetenc in s tem tudi vsebine s področja aktivnega državljanstva.

Vsebine aktivnega državljanstva so tudi že vključene v različne dobre prakse v slovenskem šolskem prostoru, kot so na primer:

• ''otroški parlament'', ki je ena od oblik vzgoje otrok za aktivno državljanstvo in demokracijo. Otroke spodbuja k sodelovanju v družbenem življenju (participacija) in izobražuje o človekovih in državljanskih pravicah. Program izvaja Zveza prijateljev mladine že od leta 1990 in pomeni eno od izvirnih oblik spodbujanja otrok k izražanju lastnih mnenj o vprašanjih, ki jih izberejo sami.
• ''Šola ambasadorka Evropskega parlamenta (EPAS)'', gre za izobraževalni program, namenjen ozaveščanju in izobraževanju učiteljev in dijakov o Evropski uniji ter usposabljanju za aktivno državljanstvo. Program v šolskem letu 2023/24 poteka že osmič.
• ''Digitalno državljanstvo'', gre za dejavnost Zavoda RS za šolstvo v povezavi z dejavnostmi Sveta Evrope in Evropskega šolskega omrežja ter institucij Evropske unije.