23. 2. 2024
Odziv Ministrstva za javno upravo
Ustava Republike Slovenije v poglavju IV. »Državna ureditev« od 80. do 95. člena ureja sestavo državnega zbora, njegove pristojnosti, volitve in delo poslancev, njihovo imuniteto in odločanje. Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. Zakon o volitvah v državni zbor določa, kdo sme in kdo ne sme biti izvoljen za poslanca ter nezdružljivost funkcije. Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima skladno s prej navedenim zakonom državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja že dopolnil osemnajst let starosti. Tako ne ustava in ne zakon ne določata drugih pogojev ali omejitev za voliti ali biti voljen za poslanca.
Ustava in zakoni tudi ne določajo, da bi morali kandidati za poslance v Državni zbor imeti določena znanja, zato seveda tudi ni predpisano, da bi morali opraviti preizkus iz poznavanja Ustave RS. Vsak kandidat, ki je izvoljen za poslanca ob nastopu funkcije prejme Ustavo Republike Slovenije in Poslovnik Državnega zbora, hkrati pa imajo poslanske skupine namenjena tudi sredstva za izobraževanje in usposabljanje poslancev ter zagotovljeno strokovno pomoč strokovnjakov s posamičnih področij, ki jih sami ne poznajo dovolj. Odgovornost pa je seveda na poslancih ali se pred odločanjem o zadevah seznanijo, poučijo ali ne.
Strinjamo se s predlagatelji, da se od poslancev upravičeno pričakuje, da poznajo vsaj osnove ustavnih in zakonskih določb, ki se tičejo državljanskih pravic in kot navedeno v prejšnjem odstavku menimo, da to možnost in sredstva za to poznavanje imajo.
Glede na to, da je pravica volili in biti voljen, torej volilna pravica temeljna človekova pravica in da je urejanje volilnega sistema, zato tudi urejanje uresničevanja človekove pravice, se mora še posebej paziti, da se ne uzakoni omejitev te pravice na način, ki ne bi prestal strogega testa sorazmernosti.
Po našem mnenju uzakonitev predloga predlagateljev tega testa ne prestane, še posebej ob dejstvu, da se predlog nanaša na vse kandidate za poslance, ne samo na izvoljene, da posega v splošno in enako človekovo pravico z dodatnim pogojem opravljenega preizkusa ob dejstvu, da je bistvo človekove pravice – volilne pravice ravno to, da lahko kandidira za poslanca v Državni zbor RS vsak polnoleten državljan, ne glede na izobrazbo, znanje ali kakšne druge osebne okoliščine, torej brez omejitev.
Na nas volivcih pa je odgovornost komu in zakaj dajemo glas, da nas v državnem zboru predstavlja in kako.
Glede na navedeno menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.