Problem onesnaženosti z PM2.5 in PM10 delci
Kvaliteta zraka je v Sloveniji na trenutke zelo slaba (seveda imamo ogromno slabših primerov, vendar nas ogromno držav tu prehiteva), predvsem pozimi, kar kaže na to, da so predvsem neustrezna individualne peči en glavnih težav. Pozornosti pa se temu, za razliko od vode, na katero smo vsi zelo občutljivi, malodane ne namenja. Vlaganja se obrestujejo pri a) zdravstvu, to je srčnih in dihalnih boleznih, b) ugledu države in posledično turizmu, ter c) zadovoljstvu in splošnemu počutju prebivalstva.
1) Ukrepi: Predlagam nekaj primerov dobre prakse iz tujine: subvencija novih peči ob uničenju in menjavi stare (recimo starejše od leta 2000, tu sicer predlagam, da stroka določi letnico oz. bolj primeren pogoj) za novo, po recimo 3-5 prehodnih letih pa tudi popolno prepoved neustreznih peči v urbanih okoljih ter kurjenja odpadkov in neustreznega lesa (tu mislim na mokrega, vendar bi morala stroka določiti eksakten pogoj).
V primeru dokazanega socialnega problema (stroka naj določi mejo na dohodek družinskega člana) pa bi država morala priskrbeti primeren premostitveni kredit.
2) Efektiven nadzor: Nemogoče je pričakovati, da bo inšpekcija sama popolnoma učinkovita, podobno se ne moremo zanašati tudi na prijave dimnikarjev, saj jih stranka sama plačuje. Mislim, da 99% Slovencev ne ve, kako anonimno prijaviti kršitelja na področju okolja in se jim ne da izgubljati časa, zato predlagam enostavno aplikacijo ali integracijo prijave kršiteljev v obstoječe sisteme anonimnih prijav, kjer lahko anonimnež enostavno in brez dodatnega dela naloži kratek opis ter sliko/video nenavadno in ponavljajoče puhajočih se dimnikov in je nato obveščen o poteku preiskave (zavrnjeno/v teku/zaključeno). Iskanje e-mail naslova, izmenjava e-mailov z Inšpektoratom, kar poleg tega še ni ravno anonimno, se mi zdi neučinkovita.