11. 6. 2024
Odziv Ministrstva za kulturo
Na Ministrstvu za kulturo spremljamo vsa področja javne rabe slovenskega jezika in o kršitvah obveščamo inšpektorate, pristojne za posamezne določbe Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS, Uradni list RS, št. 86/04 in 8/10) in Zakona o medijih (ZMed, Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US in 82/21) ter za izvajanje nadzora nad spoštovanjem zakonov in drugih predpisov v Republiki Sloveniji.
Zakon o javni rabi slovenščine opredeljuje le status slovenščine v javnosti, zlasti v odnosu do tujih jezikov, ne regulira pa jezikovne ustreznosti in kakovosti slovenščine ter tega področja ne sankcionira. To v praksi pomeni, da zakon ne more predpisovati določenih besed, drugih pa prepovedovati. Tako ZJRS glede oglaševanja v 11. členu določa, da upravitelji koncesijskih omrežij in omrežij, subvencioniranih iz javnih sredstev, svojim slovenskim predstavnikom ne smejo dopuščati predstavljanja in oglaševanja na spletnih straneh samo v tujih jezikih.
Jezik v oglaševanju ZJRS omenja še v 23. členu, ki med drugim določa, da morajo biti skladno s področnim zakonom v slovenščini oziroma v potrošniku na območju Republike Slovenije zlahka razumljivem jeziku naslednje storitve: javno oglaševanje izdelkov in storitev, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja javnosti. Nadalje še določa, da kadar koli se slovenščina pojavlja skupaj s tujim jezikom, ker gre za oglaševanje, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja, ki je namenjeno tujcem, različica v slovenščini ne sme biti manj poudarjena.
Na Ministrstvu za kulturo podpiramo prizadevanja za ustrezno in bolj kakovostno rabo slovenščine na vseh področjih oziroma v vseh okoljih (tudi spletnih), zlasti v medijih, ki dosegajo veliko uporabnikov.
Zakon o medijih je krovni zakon, ki določa pravice, obveznosti in odgovornosti pravnih in fizičnih oseb ter javni interes Republike Slovenije na področju medijev. ZMed v 5. členu določa ukrepe, vezane na zaščito slovenskega jezika v medijih. V četrtem odstavku 5. člena ZMed je tako določeno, da mora izdajatelj, ki je ustanovljen oziroma registriran v Republiki Sloveniji, razširjati programske vsebine v slovenskem jeziku ali pa morajo biti na ustrezen način prevedene v slovenščino, razen kadar so v prvi vrsti namenjene bralcem, poslušalcem oziroma gledalcem iz druge jezikovne skupine.
V petem, sedmem in osmem odstavku 5. člena ZMed so določene tudi izjeme, in sicer izdajatelj lahko v tujem jeziku razširja programske vsebine:
- ki so namenjene jezikovnemu izobraževanju,
- če so namenjene madžarski oziroma italijanski narodni skupnosti, jih lahko izdajatelj razširja v jeziku narodne skupnosti,
- če se programske vsebine zaradi aktualnosti, neposrednosti in avtentičnosti obveščanja javnosti ali zaradi neizogibnih časovnih, tehničnih ali drugih nepričakovanih ovir izjemoma razširjajo v tujem jeziku.
Skladno z določili šestega odstavka 5. člena ZMed mora biti razlog oziroma namen razširjanja programskih vsebin v tujem jeziku posebej opredeljen na vidnem mestu nosilca teh vsebin z razvidnimi grafičnimi, optičnimi ali akustičnimi znaki v slovenskem jeziku.
ZMed v prvem odstavku 51. člena vsebuje tudi posebno določbo, ki se eksplicitno nanaša na jezik oziroma zaščito slovenskega jezika v oglasih in določa, da se oglasi obvezno razširjajo v slovenščini oziroma v slovenskem prevodu, razen če se razširjajo v tujem jeziku v skladu s tem zakonom.
Poleg zakonodajnih ukrepov so za zaščito slovenskega jezika na področju oglaševanja relevantni tudi samoregulatorni ukrepi, ki jih za regulacijo področja sprejme panoga. Kot primer navajamo Slovenski oglaševalski kodeks, ki ga je sprejela Slovenska oglaševalska zbornica (https://www.soz.si/, https://www.soz.si/samoregulativa/sok) in med drugim določa naslednje: Ena temeljnih značilnosti slovenskega kulturnega okolja je posebno skrben odnos do slovenskega jezika. Ta pozornost naj velja tudi pri rabi v oglaševanju, zlasti, ko uporabljamo knjižni jezik. V razumnih mejah naj bo to upoštevano tudi pri zemljepisnih narečjih ali interesnih govoricah. Še posebej pisna beseda mora biti v skladu s slovensko jezikovno normo.
Glede na navedeno je po mnenju Ministrstva za kulturo zaščita slovenskega jezika v medijih in oglaševalskih vsebinah ustrezno urejena, zato predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.