2. 7. 2024
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Uvodoma želimo poudariti, da se na Ministrstvu za infrastrukturo zavedamo problematike, povezane z varnostjo in pretočnostjo prometa na naših cestah, še posebej na avtocestah in hitrih cestah, zaradi naraščajočega prometa tako osebnih kot tovornih vozil. Dejstvo je, da spada Slovenija zaradi svoje geostrateške lege med izrazito tranzitne evropske države, saj preko naše države potekajo prometni tokovi iz vzhodnega in jugovzhodnega dela Evrope proti zahodnemu in osrednjemu delu Evrope. Z izrazitim povečanjem prometa se srečujemo predvsem na pomembnejših vpadnicah okoli glavnega mesta ter drugih večjih mest, kjer prihaja tudi do daljših zastojev predvsem v jutranji in popoldanski prometni konici, ko prihaja do mešanja tranzitnega prometa z dnevnimi migracijami ter v turistični sezoni s turističnimi prometnimi tokovi. Zmotno je zato prepričanje, da je za zastoje odgovoren izključno povečan tranzitni promet.
S problematiko večje pretočnosti prometa na avtocestah se na Ministrstvu za infrastrukturo ukvarjamo že dlje časa in skupaj z obema upravljavcema državnih cest, t. j. družbo DARS, d. d. in Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, vlagamo precejšnje napore za čimbolj učinkovito obvladovanje prometnih tokov. Izvajajo se številna investicijska vlaganja v posodabljanje, nadgradnjo in modernizacijo obstoječega prometnega omrežja, veliko pozornosti se namenja učinkovitejšemu upravljanju in vodenju prometa, prav tako se veliko pozornosti namenja tudi načrtovanju nove oziroma dodatne infrastrukture, v zvezi s katero pa je treba razumeti, da gre za dolgotrajnejši in kompleksnejši proces. Eno od pomembnejših področij za učinkovitejše upravljanje s prometnimi tokovi je tudi digitalizacija procesov v prometnem sektorju, ki se intenzivno implementira na številnih področjih upravljanja prometa. Na ta način se lahko infrastrukturne kapacitete izkorišča bolj optimalno in uporabnikom pravočasno zagotavlja potrebne informacije, kar se na koncu odraža v odločitvah uporabnikov in posledično tudi v prometu.
V zvezi s predlogom o prepovedi prehitevanja tovornih vozil v času jutranje in popoldanske prometne konice pojasnjujemo, da za vsa težka tovorna vozila velja že po trenutni ureditvi na nekaterih odsekih prepoved prehitevanja. Od 1. novembra 2021 velja omejitev prehitevanja za tovorna vozila, težja od 7.500 kg največje dovoljene mase med 6. in 18. uro na celotnem omrežju slovenskih avtocest in hitrih cest. Na posameznih odsekih je prav tako uvedena prepoved prehitevanja za vsa tovorna vozila, težja od 7.500 kg največje dovoljene mase, prepoved pa je označena s prometnim znakom za prepovedano prehitevanje za tovorna vozila z dopolnilnima tablama, ki sta sestavni del prometnega znaka.
V zvezi s predlogom o časovnem podaljšanju prepovedi se je treba zavedati, da je tranzitni promet eden najpomembnejših dejavnikov gospodarstva ter pomemben dejavnik njegovega razvoja in obstoja. Dejstvo je, da se rasti tranzitnega prometa ni mogoče izogniti, zato je treba z ustreznimi ukrepi odpravljati oziroma vsaj omiliti njegove negativne učinke. Meje omejevanja tranzitnega prometa obstajajo tudi na regulatorni ravni, saj ga ni možno omejevati na podlagi zakonodaje EU s področja prevozov v cestnem prometu, ki določa, da lahko prevozniki s sedežem v EU opravljajo cestne prevoze znotraj EU z licenco Skupnosti. Lahko pa na podlagi sklenjenih bilateralnih sporazumov z našo državo (sistem dovolilnic) Slovenija omejuje promet, ki ga izvajajo prevozniki, ki sedeža svojega podjetja nimajo v eni od držav članic EU.
Pomembno se je zavedati, da je problematika pretočnosti prometa kompleksna in se z njo ne srečujemo le v Sloveniji, pač pa tudi v številnih drugih evropskih državah. Pri tem je pomembno, da se pozornost ne usmerja zgolj na področje tranzitnega prometa, ampak širše in se k reševanju problematike pristopi celostno in sistemsko, vzporedno z ukrepi na področju trajnostne mobilnosti, kot na primer področju javnega potniškega prometa, kot tudi železniške in cestne infrastrukture.
Glede na vse navedeno ocenjujemo, da nadaljnja obravnava predloga ni potrebna.