22. 1. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) se uvodoma zahvaljujemo za izraženo stališče in pojasnjujemo, da pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na zavarovalniškem principu, kar v osnovi pomeni, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki izhaja iz minulega dela in temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe zavarovanca. Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so načeloma odvisne od dolžine trajanja zavarovalne dobe in od višine plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih je zavarovanec plačeval prispevke.
Dalje na MDDSZ pojasnjujemo, da zakonsko podlago za redno uskladitev pokojnin določata 105. in 106. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23), v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2).
Skladno s 105. členom ZPIZ-2 se pokojnine redno uskladijo enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije. Uskladitev pokojnin se opravi pri izplačilu pokojnin za mesec februar. Pokojnine se uskladijo za 60% rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 40 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar – december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem. Uskladitev pokojnin je izražena v odstotku in je seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti.
Pokojnine so se vedno usklajevale v določenem odstotku in ne za vse upokojence v enakem znesku, s čimer se zasleduje cilj ohranjanja realne vrednosti pokojnin v času njihovega izplačevanja. Gre za enega od osnovnih načinov varovanja in ne zgolj povečevanja višine pravice. Dejstvo je torej, da se vse pokojnine v državi usklajujejo v enakem uskladitvenem odstotku, do razlik med uskladitvenimi zneski pa posledično prihaja le zaradi različnih izhodiščnih višin pokojnin ob sami upokojitvi. Pri usklajevanju pokojnin torej ne gre za povečanje pokojnine, kot je bila upravičencu odmerjena od pokojninske osnove ob upokojitvi, temveč gre le za uskladitev predhodno že odmerjene pokojnine, z namenom ohranjanja njene realne vrednosti.
V zvezi z uskladitvijo pokojnin še poudarjamo, da je pri določanju načina usklajevanja potrebno vzeti v obzir vse prejemnike pokojnin in ne gre primerjati zgolj najnižje pokojnine z najvišjimi. Z usklajevanjem pokojnin v npr. enakih zneskih bi bili prikrajšani tudi prejemniki povprečnih pokojnin, ki bi se jim pokojnine povišale v višjem znesku, če bi se povečevale v odstotku. Prav zanje bi tak način usklajevanja prinesel nižjo rast pokojnine, s tem pa padec razmerja med njihovo pokojnino ter pokojnino, ki jo prejemajo posamezniki, ki imajo nižje pokojnine, v okviru katerih so bili ne nazadnje že upoštevani solidarnostni elementi.
Glede na demografske trende in izzive, ki jih prinaša staranje družbe, so potrebne celovite spremembe pokojninskega sistema. MDDSZ se ob tem zaveda, da bo potrebno breme staranja pravično prerazporediti med vse generacije ter zagotoviti dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema na način, da bodo tudi generacije posameznikov, ki na trg dela šele vstopajo, iz sistema lahko črpale primerljive pravice vplačanim prispevkom. Na MDDSZ še pojasnjujemo, da je vsako sistemsko spreminjanje pokojninske zakonodaje vedno predmet intenzivnega socialnega dialoga ter tudi rezultat širšega družbenega konsenza in da bo potrebno poleg zagotavljanja primerne višine prejemkov, upoštevati tudi finančno vzdržnost pokojninskega sistema.