13. 4. 2026
Odziv Ministrstva za vzgojo in izobraževanje
Uvodoma naj pojasnimo, da so osnovne šole zavezane k vzgojnemu delovanju, pri čemer pomembno vlogo igrajo svetovalni delavci z delavnicami, mediacijo in svetovanjem. Ob pojavu medvrstniškega nasilja se uporabijo vzgojni ukrepi, v izjemnih primerih pa tudi začasna ločitev učenca od razreda z individualnim poukom. Nasilje v šolah je mogoče pomembno zmanjšati z ustvarjanjem varnega in spodbudnega učnega okolja, torej z vzpostavljanjem dobrega počutja in klime v vzgojno-izobraževalnih zavodih (v nadaljevanju VIZ). Slednji se soočajo z različnimi oblikami nasilja in so se dolžni odzvati na vsako pojavnost nasilja. V pomoč so jim usmeritve, pripomočki in orodja.
Z novelo Zakona o osnovni šoli (Uradni list št. 54/25), ki je bila v državnem zboru sprejeta julija 2025, je prišlo do novosti v zvezi z obravnavanjem nasilja v osnovnih šolah, ki zadevajo tako učence, strokovne delavce v vzgojno-izobraževalnih zavodih kot starše.
Vsako nasilno dejanje je potrebno v šolah obravnavati resno in sistematično. VIZ morajo ukrepati po veljavni zakonodaji in po protokolih – za medvrstniško nasilje, spolno nasilje in nasilje v družini.
Tudi na zakonski ravni so z zakonom jasneje določene naloge osnovne šole, ki so povezane z izvajanjem vzgojnega delovanja; natančneje je opredeljena vsebino dokumentov, ki vsebujejo elemente vzgojnega delovanja; razmejeno je delovanje osnovne šole na vzgojno delovanje in na dejanja, ki so namenjena zagotavljanju varnosti. Med drugim je tudi podrobneje opredeljen vzgojni opomin kot vzgojni ukrep ter v letnem delovnem načrtu določeno vzgojno delovanje šole in podrobneje določeni ukrepi, ki so namenjeni varnostnemu delovanju. Zakon o osnovni šoli (v nadaljevanju: ZOsn) je poleg številnih novosti, ki sledijo zgornjim ciljem (kot je dana pravica šoli pregledati osebne predmete in jih odvzeti ter na zakonski ravni omejiti uporabo osebnih elektronskih naprav, ki so v lasti učencev, in sicer zgolj na uporabo pri pedagoških aktivnostih) prinesel namreč novost glede odgovornosti staršev (prekrški zoper starše). Tako ZOsn v 60.i členu posebej določa aktivnosti za zagotavljanje varnosti v šoli. Osnovna šola mora učencem, strokovnim delavcem in drugim udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa zagotavljati varno in spodbudno učno okolje, kar dosega z izvajanjem različnih preventivnih ukrepov ter s posredovanjem v primerih ogrožanja varnosti ali nasilja. Ukrepi se izvajajo tako preventivno kot tudi reaktivno, kadar je to potrebno za zaščito vseh udeležencev ter nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela. Poleg tega ima šola pri delu z učenci, ki s svojim vedenjem ogrožajo varnost, tudi vzgojno funkcijo.
60.j člen Zakona o osnovni šoli določa, da če učenec s svojim ravnanjem ovira izvajanje pouka ali dejavnosti v okviru obveznega in razširjenega programa ali drugih dejavnosti iz letnega delovnega načrta, tako da teh ni mogoče izvajati, lahko osnovna šola začasno organizira delo z učencem zunaj oddelka ali skupine, če je to potrebno za zagotovitev nemotenega nadaljevanja vzgojno-izobraževalnega dela. O takem ukrepu odloči strokovni delavec, ki izvaja pouk oziroma dejavnost, in o tem seznani ravnatelja. Zakon v 60. j členu uvaja tudi možnost, da se učencu, ki ogroža zdravje ali varnost sebe ali drugih pri pouku in dejavnostih v okviru obveznega in razširjenega programa ali drugih dejavnostih, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu, občasno zagotovi doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev z drugimi oblikami dela zunaj oddelka ali skupine, če je to potrebno, da se učencem in udeležencem vzgojno- izobraževalnega procesa zagotovita varnost in nemoteno nadaljevanje vzgojno-izobraževalnega dela. V tem primeru o ukrepu odloči ravnatelj, ki mora pisno opredeliti vsebine, oblike, čas in trajanje drugih oblik organiziranega dela z učencem ter določiti način ponovnega vključevanja učenca v oddelek. Druge oblike organiziranega dela se morajo izvajati znotraj šole, z ustrezno časovno in prostorsko prilagoditvijo pouka.
Poleg navedenega ZOsn zaostruje pogoje za izrekanje vzgojnih opominov. Po novem se vzgojni opomin izreče za obdobje 12 mesecev. Zakon določa, da se vzgojni opomin kot vzgojni ukrep izreče učencu, kadar med izvajanjem obveznega ali razširjenega programa oziroma drugih dejavnosti, ki so opredeljene z letnim delovnim načrtom, krši dolžnosti oziroma odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, pravili šolskega reda ali hišnim redom, in ko vzgojne dejavnosti ob predhodnih kršitvah niso dosegle svojega namena.
Novost zakona je tudi določitev primerov, ko se vzgojni opomin izreče obvezno, ne glede na pretekle kršitve dolžnosti oziroma odgovornosti učenca, določene z zakonom, drugimi predpisi, pravili šolskega reda in hišnim redom. To velja v naslednjih primerih:
- ogrožanje življenja ali zdravja učencev oziroma zaposlenih na šoli;
- posedovanje predmetov ali sredstev, ki ogrožajo premoženje, varnost, življenje in zdravje;
- 15 ali več neopravičenih izostankov v šolskem letu;
- posedovanje, preprodaja ali uporaba pirotehničnih sredstev;
- namerno poškodovanje ali uničenje šolske lastnine ali lastnine drugih;
- tatvine;
- nedovoljeno snemanje ali fotografiranje učencev, zaposlenih ali obiskovalcev šole oziroma objava vsebin;
- ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije;
- vdor v varovani podatkovni sistem, s katerim je bila povzročena škoda ali pridobljena korist;
- posedovanje ali preprodaja tobačnih izdelkov, elektronskih cigaret, alkohola ali prepovedanih drog;
- prisotnost pri vzgojno-izobraževalnih dejavnostih pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog oziroma zaradi uživanja alkohola, tobačnih izdelkov, elektronskih cigaret ali prepovedanih drog;;
- spolno nadlegovanje učencev ali delavcev šole;
- spletno nasilje.
Ob tem je potrebno opozoriti, da k večji varnosti v šolah prispeva tudi 60.m člen ZOsn, ki dovoljuje zaposlenim na šoli pregled in odvzem osebnih predmetov. Če zaposleni na šoli sumi, da učenec v šolskem prostoru uporablja elektronske naprave ali poseduje predmete, katerih uporaba je v šolskem prostoru z zakonom prepovedana (orožje, pirotehnični izdelki, alkohol, prepovedane droge, tobačni izdelki, elektronske cigarete in drugo) ali so lahko nevarni za življenje ali zdravje učenca ali drugih (palice, vžigalniki in drugo), zaposleni na šoli učenca pozove, da elektronske naprave ali prepovedane oziroma nevarne predmete izroči prostovoljno, sicer se opravi pregled osebnih predmetov. Natančno je tudi navedeno, da se pri pregledu upošteva dostojanstvo učenca in kako tak pregled poteka.
ZOsn uvaja globe za prekrške, če starši opustijo dolžno skrb in nadzorstvo, na način, da omogočijo ali dopustijo, da učenec v šolo prinaša stvari, ki so za zakonom, pravili šolskega reda in hišnim redom prepovedane. S tem se dodatno poudarja pomen sodelovanja med šolo in starši ter skupne odgovornosti za varno in spodbudno okolje. S temi spremembami zakon zasleduje cilj večje varnosti v šolah, učinkovitejšega vzgojnega delovanja in povečane odgovornosti vseh deležnikov v vzgojno-izobraževalnem procesu – učencev, staršev in šole.
Ob tem pa naj opozorimo, da je novela ZOSn (Uradni list št.16/24) že leta 2024 prinesla pomembne spremembe, kar se tiče podaljšanega bivanja; tega v obliki, kot navaja pobudnik, ni več, ampak postaja del t. i. razširjenega programa.
Namen razširjenega programa osnovne šole je vsem učencem in učenkam omogočiti zdrav in celostni osebnostni razvoj, ki sledi njihovim individualnim zmožnostim, interesom, talentom in potrebam, ob smiselnem upoštevanju individualnih aspiracij in pričakovanj. Razširjeni program osnovne šole omogoča tudi bolj poglobljeno spoznavanje učencev in prispeva k medsebojnemu sodelovanju in razvijanju kakovostnih odnosov med strokovnimi delavci in učenci, kar pomembno pripomore k večji motiviranosti obojih za doseganje ciljev osnovnošolskega programa v celoti. Razširjeni program osnovne šole je zato treba po eni strani razumeti kot komplementarni del obveznega programa, saj je mogoče namene in cilje tako enega kot drugega uresničevati samo v smiselni sinergiji, po drugi strani pa je njegov namen dosegati tudi lastne, specifične cilje, ki jih zgolj v obveznem programu ni mogoče udejanjati v celoti.
Razširjeni program po sprejetju novega koncepta obsega:
- PODROČJE gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje
- PODROČJE kultura in državljanska vzgoja
- PODROČJE učenje učenja
Glede na 20. člen ZOSn se lahko razširjeni program izvaja pred začetkom in po zaključku obveznega programa. Razširjeni program se glede na organizacijske zmožnosti osnovne šole lahko izvaja tudi med obveznim programom, če so v razširjeni program vključeni vsi učenci posameznega oddelka.
Osnovna šola za učence 1. razreda in prve stopnje posebnega programa vzgoje in izobraževanja, glede na potrebe staršev, izvaja del razširjenega programa zjutraj pred začetkom obveznega programa.
Osnovna šola za učence od 1. do 5. razreda, za učence od 1. do 9. razreda v prilagojenih izobraževalnih programih in za učence od 1. do 6. stopnje posebnega programa vzgoje in izobraževanja izvaja del razširjenega programa po zaključku obveznega programa.
V razširjeni program se učenci vključujejo prostovoljno. V razširjen program se osnovne šole vključujejo postopoma, vse do šolskega leta 2027/28.