Glavno mesto - kazalnik slovenske identitete - strategija
Opazujem, da država Slovenija postaja prazna, brez duše. Še močneje je to pri Slovencih.
Tisto, kar imamo "organizirarno" v strategijo glede "duše" Slovencev, pa... nekako ne zaživi ravno poudarjeno. Takšen primer so proizvodi/pridelki, avtohtoni, iz določenega območja. Ti namreč imajo svojo znamko, vendar bi se jih dalo veliko močneje izraziti. S pomočjo države bi lahko te artikle umestili v vse trgovske verige na področju Slovenije, država bi za njih doplačala, zato, da bi se lahko končnim potrošnikom prodajali po zelo nizki ceni. Namreč če kaj, je to tisto, kar moramo negovati.
Druga stvar pa so praznična izročila. Če se osredotočim na glavno mesto, je nedopustno, da v njem nimamo niti za Veliko noč niti za pričakovanje Božiča poudarjenih Slovenskih elementov.
Predlagam:
- da se v glavnem mestu vsaj en teden pred praznikom naredi razne aktivnosti za meščane in turiste kot "priprava" na ta praznik. Zato, da še poudarimo Slovensko identiteto.
- v času praznika pa s takšno šego in izročilom / proizvodi nasičimo glavno mesto (vsaj glavno mesto, zato da turisti res vedo, kdo smo)
Torej:
- slovenski kulturni praznik (na ta dan v Ljubljani še nisem zasledim oblečenega Prešerna in pripadajoče elemente, ki bi bili na voljo za ogled vsem. Na vsaj 3 ali 4 točkah po Ljubljani bi lahko izvedli vsaj igrane prizore. Morda tudi kakšne stojnice s prodajo artiklov "iz tistega časa")
- za čas pusta skoraj ni Kurentov po Ljubljani. Ker? Ni plačano? Lahko bi to plačali in bi bili Kurenti po Ljubljani vsaj 3 dni. V res velikem številu.
- Gregorjevo... to smo skoraj povsem opustili. Nanj se spomnijo morda samo še učenci v Osnovni šoli. Legenda pravi, da je sv. Gregor kot dojenček priplaval po lesenem predmetu po vodi ...ogromno vsebine, da na tak dan vsaj na dveh točkah večje aktivnosti v glavnem mestu. Spuščanje gregorčkov po Ljubljanici...
- cvetna nedelja: na tak dan bi lahko priredili točko, kjer se prikaže izdelava butar na star način na Slovenskem.... tudi z vsemi pripadajočimi oblačili.
- velika noč: tu je toliko aktivnosti, da raje ne pišem
- jurjevo, takrat se poje in pleše v znaičlnih nošah... pa tega v glavnem mestu še nisem opazil.
- Miklavž, morda bi se na ta dan bilo vredno veliko bolj potruditi, glavna točka ni priklop lučk, ampak so npr. ogromne sani, Miklavž, veeč angelov in parklnov.. Vendar tega občutka in doživljanj glavno mesto ne daje. To prikaže 5 ljudi v roku pol ure. In to je vse
- Božič: za ta čas bi lahko rezervirali prostor, kjer bi ga opravili kot zares božični sejem, na star slovenski način, z vsemi dobrotami v njem. To pomeni deloma z igrali za otroke, povezati vse tradicionalne okoliše Slovenije in jih pripeljati v Ljubljano, ustvariti glasbo po trgih Ljubljane ...
Danes vse kar imamo, je nek "lučkarski motiv". In še ta ne izhaja iz identitete Slovencev.
Vsa ostala mesta imajo celo tekmovanje. Eno, zelo zraven, Zagreb, je celo prejelo nagrado za najlepši Božični sejem. Ljubljana pa ... niti sodelovala ni, ker tega pač nimamo.
Tako lep, star, edinstven Božični doživljal bi lahko pripravili in to kar v večini meseca Decembra, da bi bil zanimiv za turiste od blizu in daleč. Zakaj se to ne zgodi??
- tudi v več prazničnih točkah bi v glavnem mestu po trgih lahko bila prisotna glasba, ki bi podkrepila tisti določen čas (vendar za to bi bilo potrebno malo tehnične zavzetosti - zvočniki, na vrvi med zgradbami, v stilu profesionalne stereo tehnike)
V Sloveniji - imam občutek - ni ravno veliko prostora za neke pleskavice in čevape... to ni Slovenija.