Visoko (in srednje) šolstvo
Vladi predlagam reformo višjega šolstva zaradi otrplosti sistema in delovanju le za lasten blagor, brez konkretne vizije v prihodnost. Javno šolstvo je namreč namenjeno izobraževanju mladine in kot pomoč pri iskanju zaposlitve, ne sme pa biti visoko šolstvo samo sebi namen, ko prihajajo generacije študentov ki na trgu dela nimajo dejanske možnosti za zaposlitev, se pa na fakultetah zaposlujejo kot asistenti in profesorji, ostali del pa preneha s študijem še preden bi na njemu dosegla neke konkretne dosežke.
Zmnajšajo se naj močno vpisi v humanistične študije in povečajo vpisi na podorčja tehničnih veščin in zdravstva. V Sloveniji imejmo le študijske programe za poklice, ki so delavsko podhranjeni in je veliko povpraševanje podjetjih po njih. Ministrstvo naj tudi izda subvencije za študente, ki bodo študirali te študijske programe v tujini in s tem pridobi še dodatni kader za zaposlitev v Sloveniji. V kolikor se po končanem študiju v tujini ali doma ne zaposli v Sloveniji bi morali študentje vrniti ves denar državi nazaj.
Drugi tip so študijski programi, ki bodo v prihodnosti potrebni, pa v Sloveniji ne bo ali ni študijskih programov. Za te naj velja enak sistem kot v prejšnjem odstavku za študij v tujini in subvencije.
Tretji tip programov pa so tisti, ki ne kažejo nobenega potenciala na trgu dela za zaposlitev. Če želijo študentje študirati te programe si naj sami plačajo šolnino za študij v tujini.
Skladno s tem mora priti tudi do ukinitve študijske dejavnosti na posameznih oddelkih, ki spadajo v v kategorijo, da ne proizvajajo zaposljive delovne sile. Raziskovanje se lahko nadaljuje in se oddelek po zadnji generaciji ukini.
-----------------------------------------------------------------------------
Skladno s tem predlogom bi rad tudi posegel na področje srednjega šolstva, kjer je pomanjkanje kadrov največje. Ukineta se naj poklicna in splošna matura, ker ne predstavljata nobenega smisla po pridobivanju ocen v vsakem letniku. Tako in tako že nekatere fakultete in višje šole izvajajo sprejemne izpite ob vpisu na študij. Zdi se mi nesmiselno, da se ob koncu vsake ravni izobraževanja (osnovna; NPZ, srednja; matura) izvajajo neka preverjanja znanja, pridobljenim ocenam skozi izobraževanje na pram.
Vlada naj rajši preuči kako spodbuditi mlade, da akumulirajo čim več znanja, tudi v šoli, namesto da po cele dneve sedijo za računalniki, tablicami in telefoni. Pritoževanje športnih delavcev o gibanju otrok in mladostnikov pred kamerami na vsake toliko časa pač ne pomaga. Namreč, če bo šolstvo zanimivo in poučno, kot tudi dober sumerjevalec, bo veliko mladih raje poseglo tudi po delih, ki ne zahtevajo univerzitetne izobrazbe. Navsezadnje dobiš univerzitetno obrazbo z znanjem iz knjig, to pa lahko tudi sam počneš doma v prostem času.
Ukrepe glede srednjega šolstva naj najde sama, saj je popolnoma operativna in sposobna iskati rešitve.