Zasedenost delovnih mest v javnem sektorju

Odziv Ministrstva za javno upravo

Ministrstvo za javno upravo (MJU) v okviru svojih pristojnosti pojasnjuje, da proračunski uporabniki posredujejo podatke o številu zaposlenih v javnem sektorju v Informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju. Po podatkih iz Analize plač v javnem sektorju za leto 2022 je bilo na dan 31.12.2022 v javnem sektorju zaposlenih 189.306 javnih uslužbencev. Kot je razvidno iz Analize plač v javnem sektorju za leto 2022, število zaposlenih v javnem sektorju narašča; in sicer, v letu 2015 je bilo v javnem sektorju zaposlenih 167.458 javnih uslužbencev, kar pomeni, da se je v sedmih letih število zaposlenih v javnem sektorju povečalo za 13 odstotkov. Ob tem pa je treba upoštevati, da je v tem obdobju raslo tudi število celotnega delovno aktivnega prebivalstva, in sicer je bila rast 16,4-odstotna. Poudariti je treba tudi, da je bila rast zaposlenih v posameznih dejavnostih v javnem sektorju neenakomerna. Namreč, kot kažejo podatki Statističnega urada RS o številu delovno aktivnega prebivalstva v dejavnostih javnih storitev (O – dejavnost javne uprave in obrambe, obvezne socialne varnosti; P – dejavnost izobraževanja; in Q – dejavnost zdravstva in socialnega varstva), se je število zaposlenih v dejavnosti O (javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost) povečalo za 3%, v dejavnosti P (izobraževanje) za 16,8% ter v dejavnosti Q (zdravstvo in socialno varstvo) za 25,9%. Kot je razvidno, se je število zaposlenih v javnem sektorju najbolj povečalo v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, kar je v glavnem posledica povečanih potreb po javnih storitvah, večinoma povezanih s staranjem prebivalstva.

Zaposlovanje v javnem sektorju poteka skladno s politiko zaposlovanja v javnem sektorju, ki jo vsako leto ureja Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije (ZIPRS). Na podlagi ZIPRS neposredni uporabniki proračuna države (državni organi in organi lokalne samouprave) ter posredni uporabniki proračuna države in občin pripravijo kadrovski načrt, v katerem se določi dovoljeno število zaposlenih. Torej, zaposlovanje v posameznih dejavnostih javnih storitev in za spremljanje potreb po posameznih poklicih v dejavnostih javnih storitev (izobraževanje, zdravstveno varstvo…) so pristojna resorna ministrstva. Hkrati pojasnjujemo, da v kolikor želimo  zagotoviti kakovostne in dostopne javne storitve za vse, je treba delo, ki ga opravljajo poklici, ki so bistveni za zagotavljanje javnih storitev (javna uprava, izobraževanje, socialno varstvo in skrbstvo, javno zdravje in varnost) in za vzdrževanje ekosistemskih storitev (zagotavljanje kakovostne pitne vode, upravljanje z odpadnimi vodami in odpadki…) tudi ustrezno ovrednotiti. Zato MJU, v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, načrtuje dejavnosti za ovrednotenje skrbstvenega dela in poklicev, ki so bistveni za izvajanje javnih storitev in za vzdrževanje ekosistemskih storitev. V okviru teh dejavnosti pa bo za poklice, ki jih po oceni pristojnih ministrstev primanjkuje (ti. deficitarni poklici) ali bodo potrebe po posameznih poklicih v prihodnjih letih naraščale zaradi demografskih sprememb (npr. poklici v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi) ter zaradi zelenega in digitalnega prehoda (ti. zeleni in digitalni poklici), treba oblikovati tudi ukrepe za usposabljanje, izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za delavce v poklicih, po katerih se bodo potrebe zmanjševale.