Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Prosta izbira tv kanalov

398 OGLEDOV 13 KOMENTARJEV

Odkar obstaja ADSL internet, lahko izbiramo pakete rtv kanalov. Ampak ti paketi (tudi najdražji) imajo vsaj 50% tv kanalov, ki jih ne gledamo, vseeno pa plačujemo za njih.

Bolj zahtevam kot predlagam, da nam omogočite, da lahko svobodno izbiramo radijske in tv kanale. Npr. jaz hočem imeti samo športne in dokumentarne kanale. Če boste napisali, da je tudi tv slo športen in dokumentaren kanal, bom napisal bolj konkretno, da hočem take športne kanale kot je npr. eurosport in take dokumentarne kanale, kot je npr. National Geographic. Nočem imeti drugih tv kanalov in nobenega radijskega kanala. Če bi bila demokracija v Sloveniji, bi morali imeti omogočeno svobodno izbiranje tv in radijskih kanalov. Vi boste verjetno politično odgovorili, da ne obstaja zakon o tv paketih in da je to svobodna odločitev prodajalcev interneta. Če res imajo prodajalci toliko svobode, potem dajte prodajalcem tudi svobodo prodajati mamila. Zakon je, da se mamil ne sme prodajati, potem lahko tudi naredite zakon, da moramo imeti na voljo prosto izbiranje tv in radijskih kanalov.

46 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR H Hensonn 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


29. 12. 2023

Odziv Ministrstva za kulturo

V zvezi s predmetnim vprašanjem ministrstvo uvodoma navaja, da je dejavnost kabelskih operaterjev v Republiki Sloveniji urejena v več predpisih, in sicer v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: ZEKom-2), ki ureja pogoje za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev, kamor spadajo tudi javna komunikacijska omrežja, ki so namenjena za distribucijo digitalnih televizijskih storitev. ZEKom-2 v 135. členu določa naslednje:

Agencija[1] operaterjem, ki zagotavljajo javna komunikacijska omrežja, ki so namenjena za distribucijo digitalnih televizijskih storitev, s splošnim aktom izda navodila za razvrstitev programov, ki jim je izdala dovoljenje po zakonu, ki ureja medije. Pri tem upošteva javni interes, ki ga zasleduje zakonodaja s področja medijev, in interese končnih uporabnikov. Operater, ki namerava spremeniti programsko mesto v okviru možnosti splošnega akta iz prvega stavka, mora izdajatelja tega programa opozoriti in obvestiti o novem programskem mestu najmanj 30 dni pred nameravano spremembo. Razvrstitev programov po splošnem aktu iz prvega stavka ne vpliva na pravico končnega uporabnika, da svobodno določi vrstni red programov za svojo uporabo.

Agencija je sprejela Splošni Akt o razvrstitvi programov v javnih komunikacijskih omrežjih, namenjenih za distribucijo digitalnih televizijskih storitev (Uradni list RS, št. 21/23), ki je dostopen na spletni povezavi https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-0373?sop=2023-01-0373 

Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US in 82/21; v nadaljnjem besedilu: ZMed) pa v 10. oddelku (111. – 114.a člen) določa pravice in obveznosti operaterjev, ki prenašajo in oddajajo radiodifuzne programe po prizemeljskih omrežjih, ali prek satelitov, prek kabelsko distribucijskih ali kabelsko komunikacijskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: kabelski operaterji), ali na kakšen drug način, in tako tehnično omogoča izdajateljem medijev razširjanje programskih vsebin do zainteresirane javnosti.

Prvi odstavek in drugi odstavek 112. člena ZMed, ki sta pomembna za predmetno vprašanje, urejata področje (re)distribucije radijskih in televizijskih programov, in sicer tako, da za operaterje določata obveznost prenosa radijskih in televizijskih programov, ki sodijo v okvir uresničevanja javnega interesa na področju medijev.

Republika Slovenija, kot država članica Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), je dolžna spoštovati pravne akte in odločitve, sprejete v okviru mednarodnih organizacij (3.a člen Ustave RS), zato je dolžna v svoj pravni red prenesti in implementirati določbe Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/1972 EU), ki v zvezi z dejavnostjo kabelskih operaterjev v uvodni določbi 308 navaja:

Države članice bi morale imeti možnost, da za podjetja, ki so v njihovi pristojnosti, določijo sorazmerne obveznosti prenosa v interesu legitimne javne politike, vendar bi se morale take obveznosti naložiti samo, kadar je to potrebno za izpolnitev ciljev v splošnem interesu, ki jih države članice jasno opredelijo v skladu s pravom Unije, cilji pa bi morali biti sorazmerni in pregledni. Obveznosti prenosa bi moralo biti možno uporabljati za določene radijske in televizijske radiodifuzijske kanale in dopolnilne storitve, ki jih zagotavlja določen ponudnik  medijskih storitev. Obveznosti, ki jih naložijo države članice, bi morale biti razumne, to pomeni, da bi morale biti sorazmerne in pregledne z vidika jasno opredeljenih ciljev v splošnem interesu. Države članice bi morale v svojem nacionalnem L 321/94 SL Uradni list Evropske unije 17.12.2018 pravu zagotoviti objektivno utemeljitev obveznosti prenosa, ki jih naložijo, za zagotovitev, da bodo te obveznosti pregledne, sorazmerne in jasno opredeljene. Obveznosti bi morale biti določene tako, da zagotavljajo zadostne spodbude za učinkovite naložbe v infrastrukturo.

Uvodna določba 310 (iste direktive) pa navaja naslednje:

Elektronska komunikacijska omrežja in storitve, ki se uporabljajo za distribucijo radijskih ali televizijskih oddaj v javnosti, vključujejo kabelska, IPTV, satelitska in prizemna radiodifuzijska omrežja. Vključujejo lahko tudi druga omrežja, če znatno število končnih uporabnikov taka omrežja uporablja kot glavno sredstvo za sprejemanje radijskih in televizijskih oddaj. Obveznosti prenosa za prenose analogne televizijske radiodifuzije bi bilo treba predvideti le, kadar bi odsotnost take obveznosti povzročilo znatne motnje za veliko število končnih uporabnikov ali kadar za določene televizijske radiodifuzijske kanale ni drugih sredstev prenosa. Obveznosti prenosa lahko vključujejo prenos storitev, ki so posebej namenjene omogočanju enakovrednega dostopa za končne uporabnike invalide. Ustrezno dopolnilne storitve vključujejo storitve, ki izboljšujejo dostopnost za končne uporabnike invalide, kot so videotekst, podnaslavljanje za končne uporabnike, ki so gluhi ali naglušni, zvočni opis, govorjeni podnapisi in tolmačenje v znakovni jezik, in bi lahko po potrebi vključevale dostop do povezanih surovih podatkov. Zaradi vse obsežnejšega zagotavljanja in sprejemanja storitev povezane televizije ter stalnega pomena EPG za izbiro končnih uporabnikov je prenos programskih podatkov, potrebnih za podpiranje funkcionalnosti povezane televizije in EPG, mogoče vključiti v obveznosti prenosa. Moralo bi biti mogoče, da taki programski podatki vključujejo informacije o vsebini programa in o dostopu do te vsebine, ne pa same vsebine programa.

Predmetne uvodne (razlagalne) določbe predmetne direktive so pomembne za pojasnjevanje ureditve dejavnosti kabelskih operaterjev na notranjem trg EU in s tem tudi v Republiki Sloveniji. Dejavnost kabelskih operaterjev je utemeljena na ustavni pravici do svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave RS), zato je vsakršen poseg v to svoboščino dopusten zgolj, kadar gre za zaščito javnega interesa. Zakonodajalec mora pred sprejemom ukrepov opraviti test sorazmernosti, kar pomeni, da mora opraviti presojo legitimnosti, ustreznosti in sorazmernosti predlaganih ukrepov.

Glede na to bi zakon, ki bi kabelskim operaterjem nalagal obveznosti, da imajo v svoji programski ponudbi tudi pakete, ki si jih lahko uporabniki storitev sami oblikujejo, bil v nasprotju Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (člen 16 - Svoboda gospodarske pobude) in Ustavo RS, saj bi to po vsej verjetnosti pomenil nesorazmeren poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude. Povedano drugače, kabelski operaterji so dolžni zagotavljati (re)distribucijo radijskih in televizijskih programov ter storitev, ki so v javnem interesu, oblikovanje programskih paketov pa je stvar njihove svobodne odločitve. Tovrstna ponudba, tj. ponujanje uporabnikom možnosti, da prosto oblikujejo programski paket, je lahko zgolj del ponudbe operaterjev oziroma njihovega poslovnega modela, če se odločijo za takšen poslovni model, ki pa mora biti skladen s pravil svobodne konkurence.

Ob tem še navajamo, da je trenutno v javni obravnavi osnutek predloga Zakona o medijih[2], ki med drugim v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktivo 2018/1972 EU, in sicer v delu, ki se nanaša na obveznost prenosa radijskih in televizijskih programov (74. in 75. člen), ki velja za operaterje. Novost v predlogu zakona pa je vsekakor obveznost operaterja (četrti odstavek 74. člena predloga), da v ponudbi oblikuje »osnovni paket«, ki mora obsegati programe in storitve, za katere velja obveznost neodplačnega prenosa (prvi odstavek 74. člena predloga zakona). V »osnovni paket« pa lahko operater vključi tudi druge radijske oziroma televizijske programe, ki sprejmejo enake pogoje distribucije, kot veljajo za programe iz prvega odstavka tega člena.

 


[1] Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.

[2] https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlogpredpisa.html?id=16268

Komentarji